Page 12 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 12
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
študentka prvega letnika drugostopenjskega študija kognitivne znanosti. V projektu so
sodelovali trije študenti AG, ena študentka prve stopnje bolonjskega študija in dva
študenta druge stopnje, absolventka študija psihologije, absolventka študija socialne
pedagogike, dve študentki prve stopnje specialno rehabilitacijske pedagogike in dve
študentki prve bolonjske stopnje predšolske vzgoje. Pogoj za prikljuèitev študentov k
projektu je bila dokonèana vsaj ni ja javna glasbena šola in aktivno ukvarjanje z glasbo.
Pojavnost MAS v zadnjih letih narašèa, za prilagojeno delo s to populacijo pa strokovni
delavci na podroèju glasbenega izobra evanja niso dovolj izurjeni. Glavni cilji projekta so
bili razvijanje spretnosti in znanja bodoèih uèiteljev glasbe za delo z otroki z MAS kot tudi
razvoj glasbenega potenciala vkljuèenih otrok. Preko projekta smo eleli predstaviti
potrebo po dopolnitvi uènih naèrtov in nadgraditvi didaktiènih pristopov, tako da bodo ti
prilagojeni tudi znaèilnostim otrok z MAS. Ob tem smo eleli predstaviti primer dobre
prakse in ustvariti priroènik, ki bi bil v pomoè tudi drugim strokovnim delavcem, ki so
preko glasbe v stiku z omenjeno populacijo otrok.
Cilj projekta GIMAS je bil predstaviti primer dobre prakse interdisciplinarnega timskega
dela pri glasbenem izobra evanju otrok in mladostnikov z MAS kot ene izmed skupin
otrok s posebnimi potrebami, saj se v pedagoški praksi pojavlja problem pomanjkanja
ustrezno kvalificiranega kadra za pouèevanje glasbene teorije in inštrumenta otrok te
populacije. V okviru projekta smo eleli poudariti nujnost dopolnitve uènih naèrtov s
praktiènimi vsebinami s podroèja pouèevanja otrok s posebnimi potrebami za vse profile
študentov, ki jih bodo pouèevali glasbo, pri èemer smo eleli dati poudarek predvsem na
izbor ustreznih didaktiènih pristopov. Na podroèju pouèevanja glasbe otrok s posebnimi
potrebami primanjkuje gradiv v slovenšèini, zato je bil eden izmed pomembnih ciljev
projekta GIMAS oblikovati priroènik za glasbeno pouèevanje otrok z MAS, ki je trenutno
v pripravi.
Glavni praktièni doprinos projekta je, da opozarja na pomen inkluzije otrok s posebnimi
potrebami v glasbene šole. Glasbeno izobra evanje ima namreè pozitivne uèinke na
celostni razvoj otroka, pri otrocih s posebnimi potrebami pa glasbeno izobra evanje
implicitno prinaša tudi terapevtske uèinke. Tovrstna praksa glasbenega izobra evanja
MAS je s prilagoditvami prenosljiva tudi na druga podroèja dela s prikrajšanimi
skupinami. Na ta naèin je prikrajšanim skupinam omogoèeno, da preko glasbenega medija
napredujejo v celostnem osebnostnem razvoju in prepoznajo svoje potenciale. Ukvarjanje
z glasbenimi dejavnostmi je lahko neke vrste varovalni dejavnik za številne prikrajšane
skupine, saj jih med drugim usmeri tudi v uspešno samoregulacijo.
Glasbeni center DO RE MI je na podlagi izvedbe GIMAS pridobil zainteresirane študente
za delo z otroki/mladostniki z MAS v okviru poletnega glasbenega tabora. Z nekaterimi
udele enci projekta se je dogovoril tudi o nadaljevanju sodelovanja v letošnjem šolskem
letu. Preko neformalno prikljuèene študentke kognitivne znanosti k projektu je Glasbeni
center DO RE MI zgradil mo nost sodelovanja s timom strokovnjakov, ki so pripravljeni
spremljati napredek v procesu glasbenega izobra evanja s pomoèjo nevroloških
parametrov. Glasbeni center DO RE MI je s pomoèjo evalvacijske študije pridobil bogate
podatke, ki bodo lahko slu ili kot temelj naèrtovanja inkluzije v glasbenih šolah na
Ministrstvu za izobra evanje, znanost in šport Republike Slovenije.
10
študentka prvega letnika drugostopenjskega študija kognitivne znanosti. V projektu so
sodelovali trije študenti AG, ena študentka prve stopnje bolonjskega študija in dva
študenta druge stopnje, absolventka študija psihologije, absolventka študija socialne
pedagogike, dve študentki prve stopnje specialno rehabilitacijske pedagogike in dve
študentki prve bolonjske stopnje predšolske vzgoje. Pogoj za prikljuèitev študentov k
projektu je bila dokonèana vsaj ni ja javna glasbena šola in aktivno ukvarjanje z glasbo.
Pojavnost MAS v zadnjih letih narašèa, za prilagojeno delo s to populacijo pa strokovni
delavci na podroèju glasbenega izobra evanja niso dovolj izurjeni. Glavni cilji projekta so
bili razvijanje spretnosti in znanja bodoèih uèiteljev glasbe za delo z otroki z MAS kot tudi
razvoj glasbenega potenciala vkljuèenih otrok. Preko projekta smo eleli predstaviti
potrebo po dopolnitvi uènih naèrtov in nadgraditvi didaktiènih pristopov, tako da bodo ti
prilagojeni tudi znaèilnostim otrok z MAS. Ob tem smo eleli predstaviti primer dobre
prakse in ustvariti priroènik, ki bi bil v pomoè tudi drugim strokovnim delavcem, ki so
preko glasbe v stiku z omenjeno populacijo otrok.
Cilj projekta GIMAS je bil predstaviti primer dobre prakse interdisciplinarnega timskega
dela pri glasbenem izobra evanju otrok in mladostnikov z MAS kot ene izmed skupin
otrok s posebnimi potrebami, saj se v pedagoški praksi pojavlja problem pomanjkanja
ustrezno kvalificiranega kadra za pouèevanje glasbene teorije in inštrumenta otrok te
populacije. V okviru projekta smo eleli poudariti nujnost dopolnitve uènih naèrtov s
praktiènimi vsebinami s podroèja pouèevanja otrok s posebnimi potrebami za vse profile
študentov, ki jih bodo pouèevali glasbo, pri èemer smo eleli dati poudarek predvsem na
izbor ustreznih didaktiènih pristopov. Na podroèju pouèevanja glasbe otrok s posebnimi
potrebami primanjkuje gradiv v slovenšèini, zato je bil eden izmed pomembnih ciljev
projekta GIMAS oblikovati priroènik za glasbeno pouèevanje otrok z MAS, ki je trenutno
v pripravi.
Glavni praktièni doprinos projekta je, da opozarja na pomen inkluzije otrok s posebnimi
potrebami v glasbene šole. Glasbeno izobra evanje ima namreè pozitivne uèinke na
celostni razvoj otroka, pri otrocih s posebnimi potrebami pa glasbeno izobra evanje
implicitno prinaša tudi terapevtske uèinke. Tovrstna praksa glasbenega izobra evanja
MAS je s prilagoditvami prenosljiva tudi na druga podroèja dela s prikrajšanimi
skupinami. Na ta naèin je prikrajšanim skupinam omogoèeno, da preko glasbenega medija
napredujejo v celostnem osebnostnem razvoju in prepoznajo svoje potenciale. Ukvarjanje
z glasbenimi dejavnostmi je lahko neke vrste varovalni dejavnik za številne prikrajšane
skupine, saj jih med drugim usmeri tudi v uspešno samoregulacijo.
Glasbeni center DO RE MI je na podlagi izvedbe GIMAS pridobil zainteresirane študente
za delo z otroki/mladostniki z MAS v okviru poletnega glasbenega tabora. Z nekaterimi
udele enci projekta se je dogovoril tudi o nadaljevanju sodelovanja v letošnjem šolskem
letu. Preko neformalno prikljuèene študentke kognitivne znanosti k projektu je Glasbeni
center DO RE MI zgradil mo nost sodelovanja s timom strokovnjakov, ki so pripravljeni
spremljati napredek v procesu glasbenega izobra evanja s pomoèjo nevroloških
parametrov. Glasbeni center DO RE MI je s pomoèjo evalvacijske študije pridobil bogate
podatke, ki bodo lahko slu ili kot temelj naèrtovanja inkluzije v glasbenih šolah na
Ministrstvu za izobra evanje, znanost in šport Republike Slovenije.
10
