Page 46 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 46
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
manjši dele (12,5 %) pa jih igra na glasbila. Pisanje glasbe in branje knjig o glasbi nista
pogosti aktivnosti vprašanih študentov. Dobra polovica (57 %) veèkrat na mesec sledi
glasbenim informacijam na spletnih straneh, manjši dele (25,5 %) pa se o glasbi
pogovarja s prijatelji.
Strokovnjaki ugotavljajo povezave med preferencami uèitelja in njegovim ravnanjem,
predvsem v povezavi z elementi prikritega kurikuluma, ki je lahko dobrodošel del
odprtega kurikuluma (Lepiènik Vodopivec, 2004; Krofliè, 2002). Raziskava o glasbenih
preferencah vzgojiteljev v slovenskih vrtcih je pokazala, da sta najbolj zastopani
dejavnosti v pripravah vzgojiteljev na vzgojno-izobra evalno delo petje in poslušanje
glasbe, najmanj pa ustvarjanje (Denac, 2012). Veèletna raziskava spremljanja pogostosti
izvajanja glasbenih dejavnosti v slovenskih vrtcih je pokazala, da je veèina glasbenih
dejavnosti (70 %) povezanih s petjem, tretjina (33,7 %) s poslušanjem glasbe (33,7 %) in
igranjem na glasbila (30,0 %), nizek dele (13,0 %) dejavnosti pa je namenjen glasbenemu
ustvarjanju (Borota, 2013). Zanimivo je, da podobna razmerja pogostosti ukvarjanja z
glasbo ugotavljamo tudi pri študentih v naši raziskavi.
Glasbene zmo nosti študentov
Preglednica 3: Ocena glasbenih zmo nosti študentov
Glasbene zmo nosti n min. max. X s
Berem notni zapis v violinskem kljuèu.
Glasbo pojem/igram po posluhu. 121 1 5 3,33 1,28
Glasbo pojem/igra po notnem zapisu.
Berem notni zapis v basovskem kljuèu. 120 1 5 3,03 1,25
Razumem osnovne glasbene pojme, npr. tempo,
dinamika, agogika, artikulacija. 122 1 5 2,74 1,21
Znam analizirati zapisano enoglasno melodijo.
V notnem zapisu znam doloèiti tonaliteto (dur, 122 1 5 2,68 1,25
mol) in taktovski naèin.
Pišem glasbo. 122 1 5 2,65 1,09
121 1 5 2,55 1,21
121 1 5 2,55 1,23
122 1 5 1,74 1,02
Legenda: n – numerus, min. – minimalna vrednost, max. – maksimalna vrednost, X
aritmetièna sredina, s – standardni odklon.
Kot lahko razberemo iz preglednice 3, študentje v povpreèju svoje glasbene zmo nosti na
zaèetku študija ocenjujejo nizko. Najvišje v povpreèju (X = 3,33, s = 1,28) ocenjujejo
zmo nost branja notnega zapisa v violinskem kljuèu ter petje oz. igranje glasbe po
posluhu (X = 3,03, s = 1,25). Sledijo zmo nost petja oz. igranja glasbe po notnem zapisu
(X = 2,74, s = 1,21), branje notnega zapisa v basovskem kljuèu (X = 2,68, s = 1,25) in
razumevanje osnovnih glasbenih pojmov (X = 2,65, s = 1,09). Še ni je v povpreèju
ocenjujejo zmo nost analize zapisane enoglasne melodije (X 2,55, s = 1,21), doloèanja
tonalitete in taktovskega naèina na podlagi notnega zapisa (X = 2,55, s = 1,23), najni je pa
študentje ocenjujejo zmo nost pisanja glasbe (X = 1,74, s = 1,02). Tudi v primerljivi
44
manjši dele (12,5 %) pa jih igra na glasbila. Pisanje glasbe in branje knjig o glasbi nista
pogosti aktivnosti vprašanih študentov. Dobra polovica (57 %) veèkrat na mesec sledi
glasbenim informacijam na spletnih straneh, manjši dele (25,5 %) pa se o glasbi
pogovarja s prijatelji.
Strokovnjaki ugotavljajo povezave med preferencami uèitelja in njegovim ravnanjem,
predvsem v povezavi z elementi prikritega kurikuluma, ki je lahko dobrodošel del
odprtega kurikuluma (Lepiènik Vodopivec, 2004; Krofliè, 2002). Raziskava o glasbenih
preferencah vzgojiteljev v slovenskih vrtcih je pokazala, da sta najbolj zastopani
dejavnosti v pripravah vzgojiteljev na vzgojno-izobra evalno delo petje in poslušanje
glasbe, najmanj pa ustvarjanje (Denac, 2012). Veèletna raziskava spremljanja pogostosti
izvajanja glasbenih dejavnosti v slovenskih vrtcih je pokazala, da je veèina glasbenih
dejavnosti (70 %) povezanih s petjem, tretjina (33,7 %) s poslušanjem glasbe (33,7 %) in
igranjem na glasbila (30,0 %), nizek dele (13,0 %) dejavnosti pa je namenjen glasbenemu
ustvarjanju (Borota, 2013). Zanimivo je, da podobna razmerja pogostosti ukvarjanja z
glasbo ugotavljamo tudi pri študentih v naši raziskavi.
Glasbene zmo nosti študentov
Preglednica 3: Ocena glasbenih zmo nosti študentov
Glasbene zmo nosti n min. max. X s
Berem notni zapis v violinskem kljuèu.
Glasbo pojem/igram po posluhu. 121 1 5 3,33 1,28
Glasbo pojem/igra po notnem zapisu.
Berem notni zapis v basovskem kljuèu. 120 1 5 3,03 1,25
Razumem osnovne glasbene pojme, npr. tempo,
dinamika, agogika, artikulacija. 122 1 5 2,74 1,21
Znam analizirati zapisano enoglasno melodijo.
V notnem zapisu znam doloèiti tonaliteto (dur, 122 1 5 2,68 1,25
mol) in taktovski naèin.
Pišem glasbo. 122 1 5 2,65 1,09
121 1 5 2,55 1,21
121 1 5 2,55 1,23
122 1 5 1,74 1,02
Legenda: n – numerus, min. – minimalna vrednost, max. – maksimalna vrednost, X
aritmetièna sredina, s – standardni odklon.
Kot lahko razberemo iz preglednice 3, študentje v povpreèju svoje glasbene zmo nosti na
zaèetku študija ocenjujejo nizko. Najvišje v povpreèju (X = 3,33, s = 1,28) ocenjujejo
zmo nost branja notnega zapisa v violinskem kljuèu ter petje oz. igranje glasbe po
posluhu (X = 3,03, s = 1,25). Sledijo zmo nost petja oz. igranja glasbe po notnem zapisu
(X = 2,74, s = 1,21), branje notnega zapisa v basovskem kljuèu (X = 2,68, s = 1,25) in
razumevanje osnovnih glasbenih pojmov (X = 2,65, s = 1,09). Še ni je v povpreèju
ocenjujejo zmo nost analize zapisane enoglasne melodije (X 2,55, s = 1,21), doloèanja
tonalitete in taktovskega naèina na podlagi notnega zapisa (X = 2,55, s = 1,23), najni je pa
študentje ocenjujejo zmo nost pisanja glasbe (X = 1,74, s = 1,02). Tudi v primerljivi
44
