Page 47 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 47
dana Borota, Tina Štemberger, GLASBENE ZMO NOSTI IN POTREBE PO IZOBRA EVANJU...
raziskavi na vzorcu študentov 1. in 3. letnika predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti
Univerze v Zagrebu je bilo ugotovljeno, da študenti svoje osnovno- in srednješolsko
izobra evanje ter poznavanje glasbenega podroèja nasploh na zaèetku študija ocenjujejo
kot slabo (Blaškoviæ, 2014).
Preglednica 4: Ocena potreb po pomoèi na posameznih podroèjih glasbenega izobra evanja
Podroèje glasbenega izobra evanja n min. max. X s
Branje notnega zapisa enoglasne melodije.
Branje notnega zapisa ritma. 122 1 5 2,66 1,42
Petje na splošno.
Igranje na ritmièna glasbila. 121 1 5 2,73 1,34
Oblikovanje enostavnega notnega zapisa.
Igranje na kljunasto flavto. 122 1 5 2,86 1,30
Analiza notnega zapisa.
Igranje na klavir. 120 1 5 2,93 1,25
Dirigiranje.
Igranje na ksilofon. 122 1 5 3,04 1,26
Vokalna tehnika.
Ustvarjanje glasbe. 121 1 5 3,08 1,30
122 1 5 3,20 1,15
118 1 5 3,31 1,29
120 1 5 3,42 1,25
120 1 5 3,46 1,26
118 1 5 3,51 1,13
121 1 5 3,53 1,25
Legenda: n – numerus, min. – minimalna vrednost, max. – maksimalna vrednost, X – aritmetièna
sredina, s – standardni odklon.
Kot je razvidno iz preglednice 4, študentje v povpreèju ocenjujejo, da najmanj potreb po
pomoèi potrebujejo pri branju notnega zapisa enoglasne melodije (X = 2,66, s = 1,42),
nekoliko veè pomoèi potrebujejo za branje notnega zapisa ritma (X = 2,73, s = 1,34), petju
na splošno (X = 2,86, s = 1,30) in igranju na ritmièna glasbila (X = 2,93, s = 1,25). Veè
potreb po pomoèi izra ajo za oblikovanje enostavnega notnega zapisa (X = 3,04, s = 1,26),
igranje na kljunasto flavto (X = 3,08, s = 1,30) ter analizo notnega zapisa (X = 3,20,
s = 1,15). Najveè pomoèi potrebujejo pri igranju klavirja (X = 3,31, s = 1,29), dirigiranju
(X = 3,42, s = 1,25), igranju na ksilofon (X = 3,46, s = 1,26), vokalni tehniki (X = 3,51,
s = 1,13) ter ustvarjanju glasbe (X = 3,53, s = 1,25). Ugotavljamo, da študenti na zaèetku
študija najveè pomoèi potrebujejo pri izvajanju glasbe. Razveseljiva je ugotovitev, da
prepoznavajo potrebo po razvoju vokalne tehnike, še posebej, ker je petje elementarna
oblika glasbenega izra anja otrok (Blaškoviæ, 2014), ki se ga uèijo s posnemanjem
(Denac, 2010; Blaškoviæ, 2015). Raziskava na vzorcu slovenskih in hrvaških študentov je
pokazala, da na razvoj pevskih sposobnosti študentov predšolske vzgoje vplivata
kakovost osnovno- in srednješolskega izobra evanja na glasbenem podroèju ter
sodelovanje v obšolskih glasbenih dejavnostih (Blaškoviæ, 2015).
45
raziskavi na vzorcu študentov 1. in 3. letnika predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti
Univerze v Zagrebu je bilo ugotovljeno, da študenti svoje osnovno- in srednješolsko
izobra evanje ter poznavanje glasbenega podroèja nasploh na zaèetku študija ocenjujejo
kot slabo (Blaškoviæ, 2014).
Preglednica 4: Ocena potreb po pomoèi na posameznih podroèjih glasbenega izobra evanja
Podroèje glasbenega izobra evanja n min. max. X s
Branje notnega zapisa enoglasne melodije.
Branje notnega zapisa ritma. 122 1 5 2,66 1,42
Petje na splošno.
Igranje na ritmièna glasbila. 121 1 5 2,73 1,34
Oblikovanje enostavnega notnega zapisa.
Igranje na kljunasto flavto. 122 1 5 2,86 1,30
Analiza notnega zapisa.
Igranje na klavir. 120 1 5 2,93 1,25
Dirigiranje.
Igranje na ksilofon. 122 1 5 3,04 1,26
Vokalna tehnika.
Ustvarjanje glasbe. 121 1 5 3,08 1,30
122 1 5 3,20 1,15
118 1 5 3,31 1,29
120 1 5 3,42 1,25
120 1 5 3,46 1,26
118 1 5 3,51 1,13
121 1 5 3,53 1,25
Legenda: n – numerus, min. – minimalna vrednost, max. – maksimalna vrednost, X – aritmetièna
sredina, s – standardni odklon.
Kot je razvidno iz preglednice 4, študentje v povpreèju ocenjujejo, da najmanj potreb po
pomoèi potrebujejo pri branju notnega zapisa enoglasne melodije (X = 2,66, s = 1,42),
nekoliko veè pomoèi potrebujejo za branje notnega zapisa ritma (X = 2,73, s = 1,34), petju
na splošno (X = 2,86, s = 1,30) in igranju na ritmièna glasbila (X = 2,93, s = 1,25). Veè
potreb po pomoèi izra ajo za oblikovanje enostavnega notnega zapisa (X = 3,04, s = 1,26),
igranje na kljunasto flavto (X = 3,08, s = 1,30) ter analizo notnega zapisa (X = 3,20,
s = 1,15). Najveè pomoèi potrebujejo pri igranju klavirja (X = 3,31, s = 1,29), dirigiranju
(X = 3,42, s = 1,25), igranju na ksilofon (X = 3,46, s = 1,26), vokalni tehniki (X = 3,51,
s = 1,13) ter ustvarjanju glasbe (X = 3,53, s = 1,25). Ugotavljamo, da študenti na zaèetku
študija najveè pomoèi potrebujejo pri izvajanju glasbe. Razveseljiva je ugotovitev, da
prepoznavajo potrebo po razvoju vokalne tehnike, še posebej, ker je petje elementarna
oblika glasbenega izra anja otrok (Blaškoviæ, 2014), ki se ga uèijo s posnemanjem
(Denac, 2010; Blaškoviæ, 2015). Raziskava na vzorcu slovenskih in hrvaških študentov je
pokazala, da na razvoj pevskih sposobnosti študentov predšolske vzgoje vplivata
kakovost osnovno- in srednješolskega izobra evanja na glasbenem podroèju ter
sodelovanje v obšolskih glasbenih dejavnostih (Blaškoviæ, 2015).
45
