Page 49 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 49
dana Borota, Tina Štemberger, GLASBENE ZMO NOSTI IN POTREBE PO IZOBRA EVANJU...
V notnem Splošna gimnazija 12 1,33 0,65
zapisu 81 2,96
znam Srednja 1,08
doloèiti vzgojiteljska šola 21 1,67
tonaliteto 6 2,17 0,91 4,547 0,782 14,185 0,000
(dur, mol) Druga 4-letna 120 2,53
in taktovski strokovna šola 12 1,67 1,83
naèin. 81 2,86 1,23
Drugo 0,88
Znam 21 1,90
analizirati Skupaj 6 2,17 1,12
zapisano 120 2,54
enoglasno Splošna gimnazija 12 2,33 1,04 2,180 0,094 7,009 0,000
melodijo. 82 2,83
Srednja 1,83
Razumem vzgojiteljska šola 21 2,19 1,21
osnovne 6 2,17 1,07
glasbene Druga 4-letna 121 2,64
pojme, npr. strokovna šola 1,06
tempo,
dinamika, Drugo 1,07 0,043 0,988 2,802 0,043
agogika,
artikulacija. Skupaj 1,16
1,09
Splošna gimnazija
Srednja
vzgojiteljska šola
Druga 4-letna
strokovna šola
Drugo
Skupaj
Legenda: n – numerus, X aritmetièna sredina, s – standardni odklon, F – vrednost Levenovega
preizkusa, P – statistièna pomembnost, F – vrednost preizkusa analize variance, P – statistièna
pomembnost.
Rezultati analize variance ka ejo, da med študentkami, ki so zakljuèile razliène
srednješolske programe, obstajajo statistièno znaèilne razlike v oceni zmo nosti igranja
oz. petja glasbe po notnem zapisu (F = 9,082, P = 0,000), branja notnega zapisa v
violinskem kljuèu (F = 10,185, P = 0,000), branja notnega zapisa v basovskem kljuèu
(F = 8,500, P = 0,000), doloèanja tonalitete in taktovskega naèina na podlagi notnega
zapisa (F = 14,185, P = 0,000), analize zapisane enoglasne melodije (F = 7,009, P = 0,000)
ter razumevanja osnovnih glasbenih pojmov (F = 2,802, P = 0,043). Za vse navedene
zmo nosti velja, da jih najvišje ocenjujejo študentje, ki so pred vkljuèitvijo v visokošolsko
izobra evanje zakljuèili program srednje vzgojiteljske šole. Srednje vrednosti ocen
ka ejo, da glasbene zmo nosti prete no najni je ocenjujejo tiste študentke, ki so
zakljuèile gimnazijske programe. Med študentkami, glede na zakljuèene srednješolske
programe, ni razlik pri pisanju glasbe, petju in igranju na glasbila. Sklepamo na povezave
z neformalnim izobra evanjem, saj je dobra tretjina anketirank (33,6 %) veè let pela v
pevskih zborih.
47
V notnem Splošna gimnazija 12 1,33 0,65
zapisu 81 2,96
znam Srednja 1,08
doloèiti vzgojiteljska šola 21 1,67
tonaliteto 6 2,17 0,91 4,547 0,782 14,185 0,000
(dur, mol) Druga 4-letna 120 2,53
in taktovski strokovna šola 12 1,67 1,83
naèin. 81 2,86 1,23
Drugo 0,88
Znam 21 1,90
analizirati Skupaj 6 2,17 1,12
zapisano 120 2,54
enoglasno Splošna gimnazija 12 2,33 1,04 2,180 0,094 7,009 0,000
melodijo. 82 2,83
Srednja 1,83
Razumem vzgojiteljska šola 21 2,19 1,21
osnovne 6 2,17 1,07
glasbene Druga 4-letna 121 2,64
pojme, npr. strokovna šola 1,06
tempo,
dinamika, Drugo 1,07 0,043 0,988 2,802 0,043
agogika,
artikulacija. Skupaj 1,16
1,09
Splošna gimnazija
Srednja
vzgojiteljska šola
Druga 4-letna
strokovna šola
Drugo
Skupaj
Legenda: n – numerus, X aritmetièna sredina, s – standardni odklon, F – vrednost Levenovega
preizkusa, P – statistièna pomembnost, F – vrednost preizkusa analize variance, P – statistièna
pomembnost.
Rezultati analize variance ka ejo, da med študentkami, ki so zakljuèile razliène
srednješolske programe, obstajajo statistièno znaèilne razlike v oceni zmo nosti igranja
oz. petja glasbe po notnem zapisu (F = 9,082, P = 0,000), branja notnega zapisa v
violinskem kljuèu (F = 10,185, P = 0,000), branja notnega zapisa v basovskem kljuèu
(F = 8,500, P = 0,000), doloèanja tonalitete in taktovskega naèina na podlagi notnega
zapisa (F = 14,185, P = 0,000), analize zapisane enoglasne melodije (F = 7,009, P = 0,000)
ter razumevanja osnovnih glasbenih pojmov (F = 2,802, P = 0,043). Za vse navedene
zmo nosti velja, da jih najvišje ocenjujejo študentje, ki so pred vkljuèitvijo v visokošolsko
izobra evanje zakljuèili program srednje vzgojiteljske šole. Srednje vrednosti ocen
ka ejo, da glasbene zmo nosti prete no najni je ocenjujejo tiste študentke, ki so
zakljuèile gimnazijske programe. Med študentkami, glede na zakljuèene srednješolske
programe, ni razlik pri pisanju glasbe, petju in igranju na glasbila. Sklepamo na povezave
z neformalnim izobra evanjem, saj je dobra tretjina anketirank (33,6 %) veè let pela v
pevskih zborih.
47
