Page 78 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 78
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 32 v glasbenopedagoškem kontekstu, se enako vrednotijo strokovnoglasbeni (teo-
retični in muzikološki del), družbeno-humanistični (pedagoški, psihološki in
etični del) ter estetski vidik. Cilj opisanega pristopa je opolnomočiti pozicijo
glasbe skozi združevanje emocionalne in spoznavne komponente doživljanja
glasbe. Posebna pozornost je namenjena motivacijskemu momentu, saj navede-
ni pristop želi čim bolj vključiti celotnega učenca, ga spodbuditi k skupni in sa-
mostojni aktivnosti ter mu s pomočjo glasbe omogočiti uspešen razvoj njego-
ve celovite osebnosti.
Peto poglavje predstavlja empirično raziskavo, kjer so avtorice preverjale
spoznavno-emocionalni način poslušanja glasba pri pouku glasbe pri 557 učen-
cih iz 30 oddelkov petega razreda in 16 različnih osnovnih šol na Hrvaškem
in 15 njihovih učiteljih. Učenci so poslušali 4 njim manj znana glasbena dela,
bodisi s pomočjo običajnega spoznavnega pristopa bodisi s pomočjo eksperi-
mentalnega spoznavno-emocionalnega pristopa. Rezultati so pokazali, da več-
jih razlik v bližnjih učnih izidih sicer ni, pokazale pa so se razlike v tem, da so
učenci, ki so poslušali glasbene primere s pomočjo spoznavno-emocionalnega
pristopa, poročali o intenzivnejšem pozitivnem čustvenem doživljanju všečnih
glasbenih primerov in manj intenzivnem negativnem čustvenem doživljanju
manj všečnih glasbenih primerov. Uvodna aktivnost pri spoznavno-emocio-
nalnem pristopu je pri učencih spodbudila večjo pozornost in več razmišljujo-
čih odgovorov v zvezi s skladbo, prav tako pa so celotno uro kot tudi poslušane
skladbe učenci eksperimentalne skupine vrednostili pozitivneje. Večja čustve-
na angažiranost je spodbudila tudi boljšo zapomnitev sklab pri učencih eks-
perimentalne skupine. Učitelji, ki so bili vključeni v raziskavo, so pri uporabi
spoznavno-emocionalnega pristopa zaznavali večjo osredotočenost, zainetere-
siranost in vključenost učencev, zato bodo tovrsten pristop uporabljali tudi v
prihodnje.
Zaključujem z besedami, da je to knjiga, ki jo priporočam vsakomur, ki mu
ni vseeno, kaj poslušajo otroci, in ki se zaveda vzgoje in izobraževanja bodočih
reflektivnih poslušalcev umetniške glasbe ter obiskovalcev klasičnih koncer-
tov. Je zelo berljiva in ponudi odličen celostni vpogled v problematiko posluša-
nja glasbe skupaj z vizijo za prihodnost. S svojo vsebino je aktualna za danajšnji
čas, privlačna pa je tudi njena oblikovna podoba. Vsekakor gre za delo, ki bo s
svojimi spoznanji iz teorije in prakse odzvanjalo v bralcu.
78
retični in muzikološki del), družbeno-humanistični (pedagoški, psihološki in
etični del) ter estetski vidik. Cilj opisanega pristopa je opolnomočiti pozicijo
glasbe skozi združevanje emocionalne in spoznavne komponente doživljanja
glasbe. Posebna pozornost je namenjena motivacijskemu momentu, saj navede-
ni pristop želi čim bolj vključiti celotnega učenca, ga spodbuditi k skupni in sa-
mostojni aktivnosti ter mu s pomočjo glasbe omogočiti uspešen razvoj njego-
ve celovite osebnosti.
Peto poglavje predstavlja empirično raziskavo, kjer so avtorice preverjale
spoznavno-emocionalni način poslušanja glasba pri pouku glasbe pri 557 učen-
cih iz 30 oddelkov petega razreda in 16 različnih osnovnih šol na Hrvaškem
in 15 njihovih učiteljih. Učenci so poslušali 4 njim manj znana glasbena dela,
bodisi s pomočjo običajnega spoznavnega pristopa bodisi s pomočjo eksperi-
mentalnega spoznavno-emocionalnega pristopa. Rezultati so pokazali, da več-
jih razlik v bližnjih učnih izidih sicer ni, pokazale pa so se razlike v tem, da so
učenci, ki so poslušali glasbene primere s pomočjo spoznavno-emocionalnega
pristopa, poročali o intenzivnejšem pozitivnem čustvenem doživljanju všečnih
glasbenih primerov in manj intenzivnem negativnem čustvenem doživljanju
manj všečnih glasbenih primerov. Uvodna aktivnost pri spoznavno-emocio-
nalnem pristopu je pri učencih spodbudila večjo pozornost in več razmišljujo-
čih odgovorov v zvezi s skladbo, prav tako pa so celotno uro kot tudi poslušane
skladbe učenci eksperimentalne skupine vrednostili pozitivneje. Večja čustve-
na angažiranost je spodbudila tudi boljšo zapomnitev sklab pri učencih eks-
perimentalne skupine. Učitelji, ki so bili vključeni v raziskavo, so pri uporabi
spoznavno-emocionalnega pristopa zaznavali večjo osredotočenost, zainetere-
siranost in vključenost učencev, zato bodo tovrsten pristop uporabljali tudi v
prihodnje.
Zaključujem z besedami, da je to knjiga, ki jo priporočam vsakomur, ki mu
ni vseeno, kaj poslušajo otroci, in ki se zaveda vzgoje in izobraževanja bodočih
reflektivnih poslušalcev umetniške glasbe ter obiskovalcev klasičnih koncer-
tov. Je zelo berljiva in ponudi odličen celostni vpogled v problematiko posluša-
nja glasbe skupaj z vizijo za prihodnost. S svojo vsebino je aktualna za danajšnji
čas, privlačna pa je tudi njena oblikovna podoba. Vsekakor gre za delo, ki bo s
svojimi spoznanji iz teorije in prakse odzvanjalo v bralcu.
78
