Page 80 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 80
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 32 V empiričnem delu raziskave, kjer sta bili uporabljeni kvalitativna in
kvantitativna metoda raziskovanja, podatki pa zbrani z vprašalnikoma na re-
prezentativnem vzorcu ravnateljev in učiteljev iz slovenskih GŠ ter s polstruk-
turiranimi intervjuji s tremi UPP, z njihovimi starši in učitelji, so predstavljene
ugotovitve, vezane na raziskovalna vprašanja in hipoteze.
Rezultati raziskave so pokazali, da večina ravnateljev kot najpomembnejši
cilj glasbenega izobraževanja prepoznava »sooblikovanje osebnosti in načrtno
izboljševanje glasbene izobraženosti prebivalstva« in ne »odkrivanja in raz-
vijanja glasbene in plesne nadarjenosti«. Glede glasbene nadarjenosti večina
ravnateljev in učiteljev ocenjuje, da je glasbena nadarjenost pogojena z motnjo
oziroma učenčevim primanjkljajem, zato ocena ravnateljev in učiteljev, da bi v
GŠ najlažje vključili učence z govorno-jezikovnimi motnjami, najtežje pa glu-
he in naglušne učence, ne preseneča. Velika večina ravnateljev in učiteljev je iz-
razila dvom v kriterije na sprejemnih preizkusih z vidika preverjanja glasbene
nadarjenosti kot tudi dvom v to, da je rezultat na sprejemnih preizkusih za-
dosten kriterij za vpis v GŠ. Pridobljeni podatki o številu vseh učencev in po-
sebej UPP v GŠ kažejo, da kar četrtina ravnateljev ocenjuje, da v njihovi GŠ ni
UPP, zato je tudi izračunani delež UPP v slovenskih GŠ zelo majhen, le 0,25
% vseh v GŠ vključenih učencev. Z vidika izkušenj s poučevanjem UPP so po-
datki skladni z ugotovljenim nizkim deležem UPP v GŠ, saj imajo le dobri dve
petini učiteljev in slaba polovica ravnateljev tovrstne izkušnje. Med pomemb-
nejšimi ugotovitvami učiteljev z izkušnjo poučevanja UPP velja izpostaviti, da
je po poročanju dobre tretjine učiteljev ta izkušnja prispevala k osebni oboga-
titvi, dobra tretjina pa je poudarila, da je izkušnja poučevanja UPP prispeva-
la k profesionalni rasti, saj so učitelji spoznali nove pristope poučevanja in pos-
tali fleksibilnejši. Tri četrtine učiteljev z izkušnjo poučevanja je poročalo, da je
imelo pri glasbenem poučevanju UPP težave, in sicer najpogostejše z branjem
notnega zapisa, nezbranostjo in s slabšo koncentracijo, slabšo motoriko, slab-
šim razumevanjem glasbenih vsebin in slabšim razumevanjem učiteljevih na-
vodil. Pa vendar lahko glede na oceno uspešnosti UPP sklepamo, da so učite-
lji te težave dokaj dobro reševali, saj jih je le dobra desetina poročala, da UPP
sploh niso bili uspešni.
Pri samooceni usposobljenosti učiteljev za poučevanje UPP le slaba po-
lovica učiteljev ocenjuje, da ni usposobljena za poučevanja UPP, medtem ko
dobri dve petini poročata, da so usposobljeni za poučevanje nekaterih skupin
UPP. Po oceni učiteljev je v procesu glasbenega izobraževanja UPP najpo-
membnejša učiteljeva pripravljenost za poučevanje UPP, šele nato pa znanje
s področja specialne metodike in kakovostna pedagoško-andragoška uspo-
sobljenost učitelja. Posebej je treba omeniti, da je več kot dve tretjini učite-
ljev prepričanih, da bi dodatna strokovna usposabljanja vplivala na priprav-
ljenost poučevanja UPP. Slaba polovica učiteljev se je strinjala s trditvijo, da
so UPP lahko vključeni tudi v javne GŠ oziroma šole s koncesijo, čeprav je
bilo nekajkrat izraženo, da lahko pri vključevanju UPP težavo predstavljajo
80
kvantitativna metoda raziskovanja, podatki pa zbrani z vprašalnikoma na re-
prezentativnem vzorcu ravnateljev in učiteljev iz slovenskih GŠ ter s polstruk-
turiranimi intervjuji s tremi UPP, z njihovimi starši in učitelji, so predstavljene
ugotovitve, vezane na raziskovalna vprašanja in hipoteze.
Rezultati raziskave so pokazali, da večina ravnateljev kot najpomembnejši
cilj glasbenega izobraževanja prepoznava »sooblikovanje osebnosti in načrtno
izboljševanje glasbene izobraženosti prebivalstva« in ne »odkrivanja in raz-
vijanja glasbene in plesne nadarjenosti«. Glede glasbene nadarjenosti večina
ravnateljev in učiteljev ocenjuje, da je glasbena nadarjenost pogojena z motnjo
oziroma učenčevim primanjkljajem, zato ocena ravnateljev in učiteljev, da bi v
GŠ najlažje vključili učence z govorno-jezikovnimi motnjami, najtežje pa glu-
he in naglušne učence, ne preseneča. Velika večina ravnateljev in učiteljev je iz-
razila dvom v kriterije na sprejemnih preizkusih z vidika preverjanja glasbene
nadarjenosti kot tudi dvom v to, da je rezultat na sprejemnih preizkusih za-
dosten kriterij za vpis v GŠ. Pridobljeni podatki o številu vseh učencev in po-
sebej UPP v GŠ kažejo, da kar četrtina ravnateljev ocenjuje, da v njihovi GŠ ni
UPP, zato je tudi izračunani delež UPP v slovenskih GŠ zelo majhen, le 0,25
% vseh v GŠ vključenih učencev. Z vidika izkušenj s poučevanjem UPP so po-
datki skladni z ugotovljenim nizkim deležem UPP v GŠ, saj imajo le dobri dve
petini učiteljev in slaba polovica ravnateljev tovrstne izkušnje. Med pomemb-
nejšimi ugotovitvami učiteljev z izkušnjo poučevanja UPP velja izpostaviti, da
je po poročanju dobre tretjine učiteljev ta izkušnja prispevala k osebni oboga-
titvi, dobra tretjina pa je poudarila, da je izkušnja poučevanja UPP prispeva-
la k profesionalni rasti, saj so učitelji spoznali nove pristope poučevanja in pos-
tali fleksibilnejši. Tri četrtine učiteljev z izkušnjo poučevanja je poročalo, da je
imelo pri glasbenem poučevanju UPP težave, in sicer najpogostejše z branjem
notnega zapisa, nezbranostjo in s slabšo koncentracijo, slabšo motoriko, slab-
šim razumevanjem glasbenih vsebin in slabšim razumevanjem učiteljevih na-
vodil. Pa vendar lahko glede na oceno uspešnosti UPP sklepamo, da so učite-
lji te težave dokaj dobro reševali, saj jih je le dobra desetina poročala, da UPP
sploh niso bili uspešni.
Pri samooceni usposobljenosti učiteljev za poučevanje UPP le slaba po-
lovica učiteljev ocenjuje, da ni usposobljena za poučevanja UPP, medtem ko
dobri dve petini poročata, da so usposobljeni za poučevanje nekaterih skupin
UPP. Po oceni učiteljev je v procesu glasbenega izobraževanja UPP najpo-
membnejša učiteljeva pripravljenost za poučevanje UPP, šele nato pa znanje
s področja specialne metodike in kakovostna pedagoško-andragoška uspo-
sobljenost učitelja. Posebej je treba omeniti, da je več kot dve tretjini učite-
ljev prepričanih, da bi dodatna strokovna usposabljanja vplivala na priprav-
ljenost poučevanja UPP. Slaba polovica učiteljev se je strinjala s trditvijo, da
so UPP lahko vključeni tudi v javne GŠ oziroma šole s koncesijo, čeprav je
bilo nekajkrat izraženo, da lahko pri vključevanju UPP težavo predstavljajo
80
