Page 79 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 79
glasbeno izobraževanje učencev
s posebnimi potrebami
andreja marčun kompan
Glasbena šola Domžale
marcun.andreja@gmail.com
Mentorica: red. prof. dr. Irena Lesar
Zagovor: 27. 1. 2020 na Akademiji za glasbo UL
Glasbeno izobraževanje učencev s posebnimi potrebami je področje, ki
mu v slovenskem prostoru do sedaj ni bilo posvečene prav veliko po-
zornosti. Cilj doktorske disertacije je z raziskovalnimi ugotovitvami
podkrepljeno argumentiranje potrebnosti omogočanja glasbenega izobraževa-
nja v glasbenih šolah (v nadaljevanju GŠ) tudi učencem s posebnimi potre-
bami (v nadaljevanju UPP) in oblikovanje predloga potrebnih sprememb na
področju zakonodaje, izobraževanja bodočih in že zaposlenih učiteljev v GŠ,
možnosti sistemskih sprememb na področju napredovanja učiteljev, konkret-
nih prilagoditev procesa izobraževanja različnim skupinam UPP in s tem večje
možnosti vključenosti in participacije UPP v GŠ po Sloveniji.
Umetnost, ki ima v življenju posameznika in družbe velik pomen, je na
področju izobraževanja velikokrat spregledana, zato je v uvodnem poglavju
teoretičnega dela kar nekaj pozornosti namenjene argumentom za vključeva-
nje umetnosti v izobraževanje. Ker je temeljno vprašanje doktorske disertaci-
je glasbeno izobraževanje UPP, je posebna pozornost namenjena zlasti glasbe-
ni umetnosti. Glasba je imela pri ljudeh že od nekdaj pomembno vlogo, zato je
predstavljen tudi kratek pregled pomena glasbene umetnosti v različnih zgo-
dovinskih obdobjih, v nadaljevanju pa tudi nekateri glasbenopedagoški kon-
cepti (Dalcroze, Willems, Suzuki, Orff, Kodaly, Bašić, Gordon) in pouk glas-
bene umetnosti v slovenskih osnovnih šolah ter GŠ.
Analiza mednarodno zavezujočih in domačih uradnih dokumentov je
omogočila identifikacijo pravnih argumentov za glasbeno izobraževanje UPP,
nemalo pozornosti pa je namenjene pedagoškim argumentom, ki so izpeljani
zlasti iz kompleksnega pojmovanja inkluzivnosti. Kljub nekaterim prepričlji-
vim argumentom, ki naj bi tudi UPP dajali možnost glasbenega izobraževanja,
pa raziskave opozarjajo na ključno vlogo stališč, predsodkov in stereotipov, ki
jih morda gojijo ravnatelji in učitelji pri vključevanju UPP v GŠ.
Četudi se UPP v GŠ v primerjavi z osnovnošolskim izobraževanjem pre-
cej redkeje omenja, je za kakovostno pedagoško delo v GŠ pomembno pozna-
vanje osnovnih značilnosti posameznih skupin UPP, zlasti značilnosti učenja
oziroma poučevanja. Zato so predstavljene tudi različne strategije glasbenega
poučevanja (instrumentov, notizacije), ki bi bile učiteljem v GŠ lahko v pomoč.
Povzetek doktorske disertacije ◆ Doctoral Thesis Abstract
https://doi.org/10.26493/2712-3987.16(32)79-83
s posebnimi potrebami
andreja marčun kompan
Glasbena šola Domžale
marcun.andreja@gmail.com
Mentorica: red. prof. dr. Irena Lesar
Zagovor: 27. 1. 2020 na Akademiji za glasbo UL
Glasbeno izobraževanje učencev s posebnimi potrebami je področje, ki
mu v slovenskem prostoru do sedaj ni bilo posvečene prav veliko po-
zornosti. Cilj doktorske disertacije je z raziskovalnimi ugotovitvami
podkrepljeno argumentiranje potrebnosti omogočanja glasbenega izobraževa-
nja v glasbenih šolah (v nadaljevanju GŠ) tudi učencem s posebnimi potre-
bami (v nadaljevanju UPP) in oblikovanje predloga potrebnih sprememb na
področju zakonodaje, izobraževanja bodočih in že zaposlenih učiteljev v GŠ,
možnosti sistemskih sprememb na področju napredovanja učiteljev, konkret-
nih prilagoditev procesa izobraževanja različnim skupinam UPP in s tem večje
možnosti vključenosti in participacije UPP v GŠ po Sloveniji.
Umetnost, ki ima v življenju posameznika in družbe velik pomen, je na
področju izobraževanja velikokrat spregledana, zato je v uvodnem poglavju
teoretičnega dela kar nekaj pozornosti namenjene argumentom za vključeva-
nje umetnosti v izobraževanje. Ker je temeljno vprašanje doktorske disertaci-
je glasbeno izobraževanje UPP, je posebna pozornost namenjena zlasti glasbe-
ni umetnosti. Glasba je imela pri ljudeh že od nekdaj pomembno vlogo, zato je
predstavljen tudi kratek pregled pomena glasbene umetnosti v različnih zgo-
dovinskih obdobjih, v nadaljevanju pa tudi nekateri glasbenopedagoški kon-
cepti (Dalcroze, Willems, Suzuki, Orff, Kodaly, Bašić, Gordon) in pouk glas-
bene umetnosti v slovenskih osnovnih šolah ter GŠ.
Analiza mednarodno zavezujočih in domačih uradnih dokumentov je
omogočila identifikacijo pravnih argumentov za glasbeno izobraževanje UPP,
nemalo pozornosti pa je namenjene pedagoškim argumentom, ki so izpeljani
zlasti iz kompleksnega pojmovanja inkluzivnosti. Kljub nekaterim prepričlji-
vim argumentom, ki naj bi tudi UPP dajali možnost glasbenega izobraževanja,
pa raziskave opozarjajo na ključno vlogo stališč, predsodkov in stereotipov, ki
jih morda gojijo ravnatelji in učitelji pri vključevanju UPP v GŠ.
Četudi se UPP v GŠ v primerjavi z osnovnošolskim izobraževanjem pre-
cej redkeje omenja, je za kakovostno pedagoško delo v GŠ pomembno pozna-
vanje osnovnih značilnosti posameznih skupin UPP, zlasti značilnosti učenja
oziroma poučevanja. Zato so predstavljene tudi različne strategije glasbenega
poučevanja (instrumentov, notizacije), ki bi bile učiteljem v GŠ lahko v pomoč.
Povzetek doktorske disertacije ◆ Doctoral Thesis Abstract
https://doi.org/10.26493/2712-3987.16(32)79-83
