Page 76 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 76
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 32 doživljanje poslušanega. Realnost je namreč ta, da je čustveni vidik v izobra-
ževalnem okolju pogostokrat postavljen na stranski tir, poslušanje glasbe brez
nagovarjanja čustvenega doživetja pa je kot bežen dotik informacije, ki v poslu-
šalcu, še posebej otroku, ne zazveni, ne zavibrira, zato tudi hitro izveni. Pravza-
prav je ravno čustveno doživetje temelj, ki razumu učencev omogoči, da odpre
pot novih glasbenim spoznanjem, ki jih učenci tako tudi lažje vsidrajo v svoj
spomin. Avtorice poslušanje glasbe razdelijo na pasivno in aktivno, na anali-
tično in na celostno ter pri tem izpostavijo, da je aktivno in celostno poslušanje
tisto, ki oblikuje reflektivnega poslušalca. Navajajo, da mladi na vsakodnevni
ravni glasbo največkrat poslušajo preko medijev, in to precej pasivno, kot neke
vrste zvočno ozadje, ki je stalno prisotno v njihovem okolju. Ker so tovrstnemu
načinu poslušanja »instant« glasbe, polne klišejev, izpostavljeni že predšolski
otroci, je vloga vzgojno-izobraževalnega okolja pri oblikovanju glasbenega oku-
sa otrok toliko večja; še posebej v predšolskem obdobju, ko je otrok v fazi slušne
odprtosti in z radovednostjo ter veseljem sprejema raznolike glasbene dražljaje,
je potrebno postaviti temelje za reflektivno poslušanje, ki pa mora izvirati iz ču-
stvenega doživetja slišanega. Čim bolj se otrok približuje obdobju mladostni-
štva, tem bolj se zmanjšuje njegova odprtost za glasbeno raznolikost. Avtorice
navajajo, da je kljub temu, da so ključni elementi glasbenega doživljanja dosto-
pni vsem poslušalcem, subjektivni glasbeni doživljaj posameznika pod vpli-
vom njegovih predhodnih izkušenj poslušanja in izpostavljenosti glasbi, nje-
govih glasbenih preferenc, poznavanja glasbe, učenja o glasbi in pod vplivom
njene izvedbe. V prvem poglavju je izpostavljen tudi vpliv poslušanja kakovo-
stne umetniške glasbe na celotno družbeno-kulturno okolje in poudarjena nje-
gova transferna vrednost, ki se odraža v razvoju estetskih preferenc, obliko-
vanju identitete, izboljšanju socializacije in regulaciji emocij. Z zgodovinskega
vidika avtorice obravnavano tematiko osvetlijo s podatkom, da je bilo posluša-
nje glasbe v šolski sistem uvedeno šele po drugi svetovni vojni in da se je nje-
gova vloga v odnosu do drugih glasbenih področij spreminjala v odvisnosti od
vzgojno-izobraževalnega ciklusa. V hrvaškem izobraževalnem okolju se izvaja
standardni, spoznavni pristop poslušanja glasbe, ki je sicer metodično razde-
lan in s svojim analitičnim pristopom uspešno nagovorja razumsko poslušanje,
zapostavljen pa je čustveni pristop poslušanja glasbe, pri čemer avtorice to iz-
postavljajo kot problematično.
Drugo poglavje obravnava multimodalno poslušanje glasbe. Multimoda-
len pristop predstavlja eno od osnovnih paradigem sodobnega izobraževanja,
ne glede na izobraževalno področje in predmet. Ta pristop rezultira v kako-
vostnejših učnih izidih, ki jih lahko prepoznamo v večji asociativnosti, glob-
lji obdelavi podatkov, zmožnosti daljšega vzdrževanja pozornosti, boljšem ra-
zumevanju ter nenazadnje večji motiviranosti in pozitivnih čustvih ob učenju.
Avtorice opozarjajo, da so mladi v svojem vsakdanu izpostavljeni veččutnemu
doživljanju poslušane glasbe, predvsem sta s slušno zaznavo prepleteni vidna
in čutna zaznava. Zato je pomembno, da se tudi v učnem okolju pri poslušanju
76
ževalnem okolju pogostokrat postavljen na stranski tir, poslušanje glasbe brez
nagovarjanja čustvenega doživetja pa je kot bežen dotik informacije, ki v poslu-
šalcu, še posebej otroku, ne zazveni, ne zavibrira, zato tudi hitro izveni. Pravza-
prav je ravno čustveno doživetje temelj, ki razumu učencev omogoči, da odpre
pot novih glasbenim spoznanjem, ki jih učenci tako tudi lažje vsidrajo v svoj
spomin. Avtorice poslušanje glasbe razdelijo na pasivno in aktivno, na anali-
tično in na celostno ter pri tem izpostavijo, da je aktivno in celostno poslušanje
tisto, ki oblikuje reflektivnega poslušalca. Navajajo, da mladi na vsakodnevni
ravni glasbo največkrat poslušajo preko medijev, in to precej pasivno, kot neke
vrste zvočno ozadje, ki je stalno prisotno v njihovem okolju. Ker so tovrstnemu
načinu poslušanja »instant« glasbe, polne klišejev, izpostavljeni že predšolski
otroci, je vloga vzgojno-izobraževalnega okolja pri oblikovanju glasbenega oku-
sa otrok toliko večja; še posebej v predšolskem obdobju, ko je otrok v fazi slušne
odprtosti in z radovednostjo ter veseljem sprejema raznolike glasbene dražljaje,
je potrebno postaviti temelje za reflektivno poslušanje, ki pa mora izvirati iz ču-
stvenega doživetja slišanega. Čim bolj se otrok približuje obdobju mladostni-
štva, tem bolj se zmanjšuje njegova odprtost za glasbeno raznolikost. Avtorice
navajajo, da je kljub temu, da so ključni elementi glasbenega doživljanja dosto-
pni vsem poslušalcem, subjektivni glasbeni doživljaj posameznika pod vpli-
vom njegovih predhodnih izkušenj poslušanja in izpostavljenosti glasbi, nje-
govih glasbenih preferenc, poznavanja glasbe, učenja o glasbi in pod vplivom
njene izvedbe. V prvem poglavju je izpostavljen tudi vpliv poslušanja kakovo-
stne umetniške glasbe na celotno družbeno-kulturno okolje in poudarjena nje-
gova transferna vrednost, ki se odraža v razvoju estetskih preferenc, obliko-
vanju identitete, izboljšanju socializacije in regulaciji emocij. Z zgodovinskega
vidika avtorice obravnavano tematiko osvetlijo s podatkom, da je bilo posluša-
nje glasbe v šolski sistem uvedeno šele po drugi svetovni vojni in da se je nje-
gova vloga v odnosu do drugih glasbenih področij spreminjala v odvisnosti od
vzgojno-izobraževalnega ciklusa. V hrvaškem izobraževalnem okolju se izvaja
standardni, spoznavni pristop poslušanja glasbe, ki je sicer metodično razde-
lan in s svojim analitičnim pristopom uspešno nagovorja razumsko poslušanje,
zapostavljen pa je čustveni pristop poslušanja glasbe, pri čemer avtorice to iz-
postavljajo kot problematično.
Drugo poglavje obravnava multimodalno poslušanje glasbe. Multimoda-
len pristop predstavlja eno od osnovnih paradigem sodobnega izobraževanja,
ne glede na izobraževalno področje in predmet. Ta pristop rezultira v kako-
vostnejših učnih izidih, ki jih lahko prepoznamo v večji asociativnosti, glob-
lji obdelavi podatkov, zmožnosti daljšega vzdrževanja pozornosti, boljšem ra-
zumevanju ter nenazadnje večji motiviranosti in pozitivnih čustvih ob učenju.
Avtorice opozarjajo, da so mladi v svojem vsakdanu izpostavljeni veččutnemu
doživljanju poslušane glasbe, predvsem sta s slušno zaznavo prepleteni vidna
in čutna zaznava. Zato je pomembno, da se tudi v učnem okolju pri poslušanju
76
