Page 77 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 77
rablja multimodalni pristop, ki je na eni strani otroku bolj domač, po dru- katarina habe ◆ spoznavno-emocionalno poslušanje glasbe v šoli
gi strani pa povečuje njegovo izkušnjo doživljanja glasbe. Tako se poleg glasbe
in govora pri pouku glasbe uporabljajo tudi slike, filmi, radijske in TV-oddaje,
računalniški programi, kvizi in ostala multimedijska orodja. V poglavju je pri-
kazanih tudi nekaj primerov dobre prakse, projektov in konceptov, s pomoč-
jo katerih so se učenci seznanili z umetniško glasbo in ki so temeljili ravno na
uporabi multimodalnega pristopa. Velik poudarek pa je zopet na praktičnos-
ti uporabe multimodalnega pristopa pri pouku glasbe v šoli, kjer se poslušanje
glasbe kombinira s petjem, z igranjem, doživljanjem, s spoznavanjem glasbene-
ga dela. Navedena sta dva modela multimodalnega poslušanja glasbe v šolskem
okolju, SEM (Stage-English-Music) in SGS (slušanje glasbe-skladanje), ki s svo-
jim pristopom promovirata umetniško glasbo med otroki in mladino ter jo že-
lita približati njihovemu svetu.
Tretje poglavje še bolj odpira vrata uporabni vrednosti predstavljenega, saj
je spoznavno-emocionalni pristop poslušanja in spoznavanja glasbe postavljen
v glasbenopedagoški kontekst. V tem poglavju avtorice opozarjajo, zakaj je pri
poslušanju glasbe v šolskem okolju nujno aktivirati čustva otrok in mladostni-
kov. Cilj poslušanja glasbe v šoli je v skladu s spoznavno-čustvenim pristopom
v glasbenopedagoškem kontekstu oblikovati kulturno-umetniški svetovni na-
zor učencev, razviti in izboljšati njihove glasbene kompetence, hkrati pa obo-
gatiti njihovo doživljanje, razumevanje in sprejemanje glasbe. Pri spoznavno-
-čustvenem pristopu se s pomočjo multimodalnih intearktivnih načinov dela
s pomočjo uporabe multimedije spodbuja uresničevanje spoznavnih in emoci-
onalnih nalog, ki podpirajo otrokov celostni razvoj. Pri tem pristopu se glas-
ba doživlja s poslušanjem, petjem, z igranjem melodije, izvajanjem ritmičnih
obrazcev, glasbenih oblik s plesom in podobno. Spoznavno-čustveni pristop
omogoča usmerjanje pozornosti učencev tako v posamezne dele kot celoto, s
prepletanjem nalog, ki zahtevajo analitičen um, in tistih, ki zahtevajo celos-
ten, intuitiven um. Tako se glasbeno delo v okviru posamezne učne ure poslu-
ša večkrat, z različnim namenom: od prvobitnega celostnega doživljanja preko
spoznanja do ponovnega doživljanja. Pri tem pomembno vlogo odigra refle-
ksija doživetega in razumljenega; pogovor o različnih načinih čustvenega do-
življanja, o različnih miselnih predstavah, o različnem dojemanju informa-
cij, posredovanih s strani učitelja. Ta proces je dialoški in od učencev zahteva
čustveno in miselno angažiranost. Učitelj pri tem odigra vlogo navdihovalca
in ne zgolj prenašalca znanja, pomemben motivacijski moment pa predstavlja
skupinsko poslušanje s sovrstniki.
Četrto poglavje je zelo praktično naravnano, saj so v njem predstavljene
priprave učiteljev na pouk glasbe, ki je vključeval spoznavno-čustven pristop
poslušanja. Poglavje je zelo nazorno, saj vsebuje primere učnih priprav, simpa-
tično pa jih popestrijo tudi ilustracije in komentarji učencev, ki kažejo, da se jih
je poslušana glasbena vsebina, posredovana s pomočjo spoznavno-čustvenega
pristopa, dotaknila. V pripravah, narejenih po spoznavno-čustvenem pristopu
77
gi strani pa povečuje njegovo izkušnjo doživljanja glasbe. Tako se poleg glasbe
in govora pri pouku glasbe uporabljajo tudi slike, filmi, radijske in TV-oddaje,
računalniški programi, kvizi in ostala multimedijska orodja. V poglavju je pri-
kazanih tudi nekaj primerov dobre prakse, projektov in konceptov, s pomoč-
jo katerih so se učenci seznanili z umetniško glasbo in ki so temeljili ravno na
uporabi multimodalnega pristopa. Velik poudarek pa je zopet na praktičnos-
ti uporabe multimodalnega pristopa pri pouku glasbe v šoli, kjer se poslušanje
glasbe kombinira s petjem, z igranjem, doživljanjem, s spoznavanjem glasbene-
ga dela. Navedena sta dva modela multimodalnega poslušanja glasbe v šolskem
okolju, SEM (Stage-English-Music) in SGS (slušanje glasbe-skladanje), ki s svo-
jim pristopom promovirata umetniško glasbo med otroki in mladino ter jo že-
lita približati njihovemu svetu.
Tretje poglavje še bolj odpira vrata uporabni vrednosti predstavljenega, saj
je spoznavno-emocionalni pristop poslušanja in spoznavanja glasbe postavljen
v glasbenopedagoški kontekst. V tem poglavju avtorice opozarjajo, zakaj je pri
poslušanju glasbe v šolskem okolju nujno aktivirati čustva otrok in mladostni-
kov. Cilj poslušanja glasbe v šoli je v skladu s spoznavno-čustvenim pristopom
v glasbenopedagoškem kontekstu oblikovati kulturno-umetniški svetovni na-
zor učencev, razviti in izboljšati njihove glasbene kompetence, hkrati pa obo-
gatiti njihovo doživljanje, razumevanje in sprejemanje glasbe. Pri spoznavno-
-čustvenem pristopu se s pomočjo multimodalnih intearktivnih načinov dela
s pomočjo uporabe multimedije spodbuja uresničevanje spoznavnih in emoci-
onalnih nalog, ki podpirajo otrokov celostni razvoj. Pri tem pristopu se glas-
ba doživlja s poslušanjem, petjem, z igranjem melodije, izvajanjem ritmičnih
obrazcev, glasbenih oblik s plesom in podobno. Spoznavno-čustveni pristop
omogoča usmerjanje pozornosti učencev tako v posamezne dele kot celoto, s
prepletanjem nalog, ki zahtevajo analitičen um, in tistih, ki zahtevajo celos-
ten, intuitiven um. Tako se glasbeno delo v okviru posamezne učne ure poslu-
ša večkrat, z različnim namenom: od prvobitnega celostnega doživljanja preko
spoznanja do ponovnega doživljanja. Pri tem pomembno vlogo odigra refle-
ksija doživetega in razumljenega; pogovor o različnih načinih čustvenega do-
življanja, o različnih miselnih predstavah, o različnem dojemanju informa-
cij, posredovanih s strani učitelja. Ta proces je dialoški in od učencev zahteva
čustveno in miselno angažiranost. Učitelj pri tem odigra vlogo navdihovalca
in ne zgolj prenašalca znanja, pomemben motivacijski moment pa predstavlja
skupinsko poslušanje s sovrstniki.
Četrto poglavje je zelo praktično naravnano, saj so v njem predstavljene
priprave učiteljev na pouk glasbe, ki je vključeval spoznavno-čustven pristop
poslušanja. Poglavje je zelo nazorno, saj vsebuje primere učnih priprav, simpa-
tično pa jih popestrijo tudi ilustracije in komentarji učencev, ki kažejo, da se jih
je poslušana glasbena vsebina, posredovana s pomočjo spoznavno-čustvenega
pristopa, dotaknila. V pripravah, narejenih po spoznavno-čustvenem pristopu
77
