Page 128 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 128
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 d-mol), pri tem pa je težavnost vaj in skladb primerljiva s Hladkyjevo šolo. Zad-
nji del Prekove šole je namenjen učenju igranja kitarskih spremljav. Avtor za-
radi petja priporoča igranje stoje, kitara pa naj bo pritrjena na trak, ki je opr-
tan prek ramen. Pri tem je treba izpostaviti, da akordični prijemi na ubiralki
niso ponazorjeni s skicami, kar ocenjujemo kot pomanjkljivost, saj je metoda
učenja akordičnih prijemov s pomočjo skic med začetniki učinkovitejša. Prak-
tični primeri za petje in akordično spremljavo se začnejo s priredbami sloven-
skih ljudskih pesmi, ki so v C-duru in opremljeni z enostavnimi akordičnimi
spremljavami oz. s simboli za stopnje tonske lestvice. Zaključi se z dvema ne-
koliko težjima priredbama ljudske pesmi za glas in kitarsko spremljavo Adolfa
Gröbminga in Zazibalko Franza Schuberta, najprej v originalu za kitaro solo,
nato pa še s priredbo za glas in kitaro ter s Schubertovo Serenado prav tako za
glas in kitaro.
Dvojezična Šola za kitaro/Škola za gitaru Stanka Preka je bila ob izidu naj-
popolnejša izmed vseh dotedanjih slovenskih šol, primerna tako za učenje v glas-
benem šolstvu kot tudi med samouki. Vsebinsko je bila usmerjena predvsem v
učenje kitare kot solističnega glasbila, s posebnim poglavjem o kitarskih sprem-
ljavah pa je tudi zadnja slovenska šola, v kateri zasledimo strokovno obravnavo
tudi tega pomembnega področja kitarske igre. Prek je kot izkušen in ugleden
glasbeni pedagog zelo dobro poznal domačo in tujo literaturo za kitaro, pred-
vsem pa tedanje razmere in potrebe po novi celoviti kitarski šoli v slovenskem
in hrvaškem jeziku. Na tej osnovi je napisal učbenik, v katerem se je v teoretič-
nem delu opiral na Kitarsko šolo za začetnike, namenjeno zlasti spremljevanju pe-
tja Adolfa Gröbminga, v praktičnem delu pa na Vollständige Guitarre Schulle in
drei Abteilungen (prvi del) Mattea Carcassija. Pri učenju instrumenta predlaga
sedečo držo z uporabo pručke. Že v teoretičnem delu precej pozornosti posveti
ustvarjanju lepega tona s prsti desne roke, pri tem pa se naslanja na metodo Fer-
dinanda Sora in izpostavi brenkanje z mesnatim delom na konicah prstov brez
uporabe nohtov. Prakticiranje kitarske igre začenja z udarjanjem z desnim pal-
cem z naslonom in ostalimi prsti brez naslona. Udarno tehniko stopnjuje z li-
nearnim menjalnim udarjanjem s kazalcem in sredincem (po potrebi tudi s pal-
cem) in z akordičnim načinom, dodanim prstancem in v izjemnih primerih še
z mezincem. V učbeniku prstnim vajam za levo roko sicer ni namenil veliko po-
zornosti, glede na tedanje potrebe pa je dodal še poglavje o kitarskih spremlja-
vah, ki jih učenci in samouki vselej dobro sprejmejo, predstavljajo pa tudi dobro
osnovo za igranje instrumenta kot solističnega glasbila.
Stanko Prek je pri Državni založbi Slovenije leta 1952 izdal še drugi del
šole, pri pisanju pa je tudi tokrat posnemal metodo šole Vollständige Guitarre
Schule (drugi del) Mattea Carcassija. V drugi del je vključil vaje za vezave, okra-
ske, igranje intervalnih vaj in vaj za naravne ter umetne flažolete, naučene teh-
nične prvine pa so učenci lahko vadili v skladbah Paganinija, Diabelija, Car-
cassija in Preka. Učbenika Šola za kitaro/Škola za gitaru 1. in 2 del sta bila na
Slovenskem in v nekaterih drugih republikah nekdanje Jugoslavije aktualna in
128
nji del Prekove šole je namenjen učenju igranja kitarskih spremljav. Avtor za-
radi petja priporoča igranje stoje, kitara pa naj bo pritrjena na trak, ki je opr-
tan prek ramen. Pri tem je treba izpostaviti, da akordični prijemi na ubiralki
niso ponazorjeni s skicami, kar ocenjujemo kot pomanjkljivost, saj je metoda
učenja akordičnih prijemov s pomočjo skic med začetniki učinkovitejša. Prak-
tični primeri za petje in akordično spremljavo se začnejo s priredbami sloven-
skih ljudskih pesmi, ki so v C-duru in opremljeni z enostavnimi akordičnimi
spremljavami oz. s simboli za stopnje tonske lestvice. Zaključi se z dvema ne-
koliko težjima priredbama ljudske pesmi za glas in kitarsko spremljavo Adolfa
Gröbminga in Zazibalko Franza Schuberta, najprej v originalu za kitaro solo,
nato pa še s priredbo za glas in kitaro ter s Schubertovo Serenado prav tako za
glas in kitaro.
Dvojezična Šola za kitaro/Škola za gitaru Stanka Preka je bila ob izidu naj-
popolnejša izmed vseh dotedanjih slovenskih šol, primerna tako za učenje v glas-
benem šolstvu kot tudi med samouki. Vsebinsko je bila usmerjena predvsem v
učenje kitare kot solističnega glasbila, s posebnim poglavjem o kitarskih sprem-
ljavah pa je tudi zadnja slovenska šola, v kateri zasledimo strokovno obravnavo
tudi tega pomembnega področja kitarske igre. Prek je kot izkušen in ugleden
glasbeni pedagog zelo dobro poznal domačo in tujo literaturo za kitaro, pred-
vsem pa tedanje razmere in potrebe po novi celoviti kitarski šoli v slovenskem
in hrvaškem jeziku. Na tej osnovi je napisal učbenik, v katerem se je v teoretič-
nem delu opiral na Kitarsko šolo za začetnike, namenjeno zlasti spremljevanju pe-
tja Adolfa Gröbminga, v praktičnem delu pa na Vollständige Guitarre Schulle in
drei Abteilungen (prvi del) Mattea Carcassija. Pri učenju instrumenta predlaga
sedečo držo z uporabo pručke. Že v teoretičnem delu precej pozornosti posveti
ustvarjanju lepega tona s prsti desne roke, pri tem pa se naslanja na metodo Fer-
dinanda Sora in izpostavi brenkanje z mesnatim delom na konicah prstov brez
uporabe nohtov. Prakticiranje kitarske igre začenja z udarjanjem z desnim pal-
cem z naslonom in ostalimi prsti brez naslona. Udarno tehniko stopnjuje z li-
nearnim menjalnim udarjanjem s kazalcem in sredincem (po potrebi tudi s pal-
cem) in z akordičnim načinom, dodanim prstancem in v izjemnih primerih še
z mezincem. V učbeniku prstnim vajam za levo roko sicer ni namenil veliko po-
zornosti, glede na tedanje potrebe pa je dodal še poglavje o kitarskih spremlja-
vah, ki jih učenci in samouki vselej dobro sprejmejo, predstavljajo pa tudi dobro
osnovo za igranje instrumenta kot solističnega glasbila.
Stanko Prek je pri Državni založbi Slovenije leta 1952 izdal še drugi del
šole, pri pisanju pa je tudi tokrat posnemal metodo šole Vollständige Guitarre
Schule (drugi del) Mattea Carcassija. V drugi del je vključil vaje za vezave, okra-
ske, igranje intervalnih vaj in vaj za naravne ter umetne flažolete, naučene teh-
nične prvine pa so učenci lahko vadili v skladbah Paganinija, Diabelija, Car-
cassija in Preka. Učbenika Šola za kitaro/Škola za gitaru 1. in 2 del sta bila na
Slovenskem in v nekaterih drugih republikah nekdanje Jugoslavije aktualna in
128
