Page 143 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 143
anja ivec ◆ glasbeno delovanje heriberta svetela v ljubljani
Slika 4: Heribert Svetel, zborovodja in kapelnik Narodnega železničarskega
glasbenega društva Sloga leta 192
Vir: Sloga 1919–1929. Ob desetletnici in k V. rednemu občnemu zboru, str. 15.
predvsem mlade. Ti so svoje znanje dobivali na inštitucijah, kot je bil Konser-
vatorij Glasbene Matice, leta 1926 preimenovan v Državni konservatorij. Ker
je bila učnina na konservatoriju visoka, jo je večina le stežka zmogla poravna-
vati. Zato je društvo Sloga na Odbor Glasbene Matice ali konservatorija nas-
lavljalo prošnje za znižanje učnega prispevka svojih članov, vendar zaman. Ta
dejstva in želja po izobraženih inštrumentalistih so spodbudila idejo o ustano-
vitvi lastne glasbene šole, ki naj bi predvsem ljubiteljem glasbe zagotovila pri-
merno glasbeno izobrazbo in pogoje za nadaljevanje študija ter prehod na po-
klicno raven (Ludvik, 1929). V začetku leta 1926 so idejo uresničili in osnovali
glasbeno šolo v traktu Ljubljanskega dvora, kjer je bila Železniška direkcija (na
Kolodvorski ulici v Ljubljani; danes sedež Slovenskih železnic), ter prvo gene-
racijo vpisali v šolsko leto 1926/27. Pouku glasbene šole so lahko prisostvovali
gojenci med 8. in 16. letom starosti (Furlan, 1929). Prva generacija je bila skro-
mna in je štela samo 8 gojencev, ki so se učili klavir. Interes za pouk inštrumen-
tov je rasel in v šolskem letu 1927/28 so uvedli še pouk drugih inštrumentov.
Poleg klavirja so poslej poučevali še violino, klarinet, trobento, glasbeno teori-
143
Slika 4: Heribert Svetel, zborovodja in kapelnik Narodnega železničarskega
glasbenega društva Sloga leta 192
Vir: Sloga 1919–1929. Ob desetletnici in k V. rednemu občnemu zboru, str. 15.
predvsem mlade. Ti so svoje znanje dobivali na inštitucijah, kot je bil Konser-
vatorij Glasbene Matice, leta 1926 preimenovan v Državni konservatorij. Ker
je bila učnina na konservatoriju visoka, jo je večina le stežka zmogla poravna-
vati. Zato je društvo Sloga na Odbor Glasbene Matice ali konservatorija nas-
lavljalo prošnje za znižanje učnega prispevka svojih članov, vendar zaman. Ta
dejstva in želja po izobraženih inštrumentalistih so spodbudila idejo o ustano-
vitvi lastne glasbene šole, ki naj bi predvsem ljubiteljem glasbe zagotovila pri-
merno glasbeno izobrazbo in pogoje za nadaljevanje študija ter prehod na po-
klicno raven (Ludvik, 1929). V začetku leta 1926 so idejo uresničili in osnovali
glasbeno šolo v traktu Ljubljanskega dvora, kjer je bila Železniška direkcija (na
Kolodvorski ulici v Ljubljani; danes sedež Slovenskih železnic), ter prvo gene-
racijo vpisali v šolsko leto 1926/27. Pouku glasbene šole so lahko prisostvovali
gojenci med 8. in 16. letom starosti (Furlan, 1929). Prva generacija je bila skro-
mna in je štela samo 8 gojencev, ki so se učili klavir. Interes za pouk inštrumen-
tov je rasel in v šolskem letu 1927/28 so uvedli še pouk drugih inštrumentov.
Poleg klavirja so poslej poučevali še violino, klarinet, trobento, glasbeno teori-
143
