Page 10 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 10
ina Volk, Tina Štemberger, Anita Sila in Nives Kovač
učenja ter učečega se postavi v vlogo aktivnega graditelja lastnega znanja.
Medpredmetno povezovanje se lahko načrtuje in uresničuje na različnih rav-
neh: (1) vsebinski, (2) konceptualni ter (3) procesni. Vsebinska raven povezo-
vanja pomeni predvsem obravnavo učnih tem v okviru različnih predmetov,
pri čemer je pomembno, da se vsebina enega področja ne siromaši na ra-
čun vsebine drugega področja. Medpredmetno povezovanje na konceptu-
alni ravni pomeni obravnavo sorodnih pojmov pri različnih predmetih, kar
omogoča transfer miselnih strategij za ustvarjalno reševanje problemov pri
različnih predmetih. Pomembno je tudi povezovanje na procesni ravni, pri
čemer učenje poteka kot interakcija spoznavnega, čustvenega, socialnega
ter telesnega razvoja (Sicherl-Kafol 2008). Ob zavzetosti za medpredmetno
povezovanje in poučevanje ne smemo zanemariti dejstva, da je pogoj za
uspešno medpredmetno učenje velikokrat obvladovanje temeljnih veščin in
znanj posameznih disciplin, in šele, ko jih učenec obvlada, jih lahko integrira
v ostala predmetna področja. Predmete povezujemo, ko je to smiselno in ko
vemo, da bo povezava prispevala k bolj poglobljenemu in posledično traj-
nejšemu znanju.
Vsebinsko zasnovo obsežne znanstvene monografije Medpredmetno po-
vezovanje v funkciji uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev, določajo pri-
spevki, ki se usmerjajo tako v splošne vidike medpredmetnega povezovanja
kot tudi v specifičnejše, konkretnejše primere. V monografiji so predstavljene
študije, ki se navezujejo na različna vzgojno-izobraževalna obdobja kot tudi
na različna disciplinarna področja. Nekateri prispevki temeljijo na predsta-
vitvi konkretnih izvedb medpredmetnega povezovanja, ki lahko služijo kot
izhodišče za iskanje smiselnih medpredmetnih povezav. Avtorji prispevkov
so učitelji na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja, raziskovalci in študenti.
Predstavljene raziskave imajo kljub različnim izkušnjam in raziskovalnim iz-
hodiščem vrsto skupnih poudarkov, povzetih v nadaljevanju:
1. Kakovostno medpredmetno poučevanje lahko zagotovimo le, če stro-
kovnjaki različnih področij najdejo skupne točke tako na ravni izobra-
ževalne politike kot na ravni vzgojno-izobraževalnih institucij, ki pove-
zave izvajajo. Da bi se medpredmetno povezovanje lahko uresničevalo,
je vzgojno-izobraževalnim institucijam potrebno zagotoviti sistemsko
podporo: poskrbeti je potrebno za ustrezne materiale, didaktične pri-
pomočke in prostore, ki bodo omogočali sodobne načine učenja in po-
učevanja. Pri tem moramo poudariti, da je ključna podpora in ne regu-
lacija, saj mnogi izsledki dokazujejo, da diktiranje načina poučevanja ni
učinkovit pristop.
8
učenja ter učečega se postavi v vlogo aktivnega graditelja lastnega znanja.
Medpredmetno povezovanje se lahko načrtuje in uresničuje na različnih rav-
neh: (1) vsebinski, (2) konceptualni ter (3) procesni. Vsebinska raven povezo-
vanja pomeni predvsem obravnavo učnih tem v okviru različnih predmetov,
pri čemer je pomembno, da se vsebina enega področja ne siromaši na ra-
čun vsebine drugega področja. Medpredmetno povezovanje na konceptu-
alni ravni pomeni obravnavo sorodnih pojmov pri različnih predmetih, kar
omogoča transfer miselnih strategij za ustvarjalno reševanje problemov pri
različnih predmetih. Pomembno je tudi povezovanje na procesni ravni, pri
čemer učenje poteka kot interakcija spoznavnega, čustvenega, socialnega
ter telesnega razvoja (Sicherl-Kafol 2008). Ob zavzetosti za medpredmetno
povezovanje in poučevanje ne smemo zanemariti dejstva, da je pogoj za
uspešno medpredmetno učenje velikokrat obvladovanje temeljnih veščin in
znanj posameznih disciplin, in šele, ko jih učenec obvlada, jih lahko integrira
v ostala predmetna področja. Predmete povezujemo, ko je to smiselno in ko
vemo, da bo povezava prispevala k bolj poglobljenemu in posledično traj-
nejšemu znanju.
Vsebinsko zasnovo obsežne znanstvene monografije Medpredmetno po-
vezovanje v funkciji uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev, določajo pri-
spevki, ki se usmerjajo tako v splošne vidike medpredmetnega povezovanja
kot tudi v specifičnejše, konkretnejše primere. V monografiji so predstavljene
študije, ki se navezujejo na različna vzgojno-izobraževalna obdobja kot tudi
na različna disciplinarna področja. Nekateri prispevki temeljijo na predsta-
vitvi konkretnih izvedb medpredmetnega povezovanja, ki lahko služijo kot
izhodišče za iskanje smiselnih medpredmetnih povezav. Avtorji prispevkov
so učitelji na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja, raziskovalci in študenti.
Predstavljene raziskave imajo kljub različnim izkušnjam in raziskovalnim iz-
hodiščem vrsto skupnih poudarkov, povzetih v nadaljevanju:
1. Kakovostno medpredmetno poučevanje lahko zagotovimo le, če stro-
kovnjaki različnih področij najdejo skupne točke tako na ravni izobra-
ževalne politike kot na ravni vzgojno-izobraževalnih institucij, ki pove-
zave izvajajo. Da bi se medpredmetno povezovanje lahko uresničevalo,
je vzgojno-izobraževalnim institucijam potrebno zagotoviti sistemsko
podporo: poskrbeti je potrebno za ustrezne materiale, didaktične pri-
pomočke in prostore, ki bodo omogočali sodobne načine učenja in po-
učevanja. Pri tem moramo poudariti, da je ključna podpora in ne regu-
lacija, saj mnogi izsledki dokazujejo, da diktiranje načina poučevanja ni
učinkovit pristop.
8
