Page 14 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 14
a Štemberger
ocenjuje njegove dosežke. Opravljena je bila tudi evalvacijska študija »Med-
predmetno povezovanje vzgojno-izobraževalnega procesa v 9-letni osnovni
šoli« (Sardoč idr. 2004), ki se je usmerila v ocenjevanje obsega in kakovosti ter
pogojev medpredmetnega povezovanja vsebin, tako na ravni kurikularnega
načrtovanja kot na ravni implementacije kurikula, in v identifikacijo načinov
in mest, s katerimi bi integracijo izobraževalnih vsebin v zadnjem triletju de-
vetletne osnovne šole lahko še izboljšali. Ugotovljeno je bilo, da so na ravni
kurikularnega načrtovanja medpredmetne povezave prisotne v veliki večini
učnih načrtov.
Vendar prisotnost načrtovanja medpredmetnih povezav v učnih načrtih
ne zadostuje, saj načeloma še ne zagotavlja dejanskega medpredmetnega
povezovanja. Ta način poučevanja (Volk 2019) od učitelja ne zahteva le spre-
memb pri ustaljenem načinu poučevanja, ampak tudi več sodelovanja s so-
delavci pri oblikovanju skupnih učnih ciljev, razvijanju in usklajevanju učnih
dosežkov ter uporabi ustreznih metod preverjanja in ocenjevanja. V tem pro-
cesu ne smejo in ne morejo izostati elementi, ki so pomembni za učinkovito
sodelovanje, kot so, denimo, medsebojna podpora učiteljev pa tudi zaupanje
ter občutek varnosti, ki so predpogoj za skupno razvijanje znanja oz. preiz-
kušanje različnih metod poučevanja in učenja (Lake 1994). Hkrati se pri med-
predmetnem poučevanju pokažejo tudi podobnosti in razlike med učitelji, ki
sodelujejo pri povezovanju predmetov, zato takšno poučevanje zahteva več
časa in usklajevanja za načrtovanje in izvedbo učnih ur (Polak 2007). Za uspe-
šno in učinkovito povezovanje predmetov je ključnega pomena sodelovanje
učiteljev oz. timsko delo, ki na učence deluje stimulativno, ohranja višjo raven
pozornosti, omogoča celostnejši pogled na obravnavano vsebino in pomeni
neposreden zgled sodelovanja ter sodelovalnega učenja (Polak 2007). Ker
so za uresničevanje medpredmetnega povezovanja ključni ustrezno uspo-
sobljeni in motivirani učitelji, je potrebno upoštevati tudi njihove poglede in
predloge.
Učitelji so tako poročali (Sardoč idr. 2004), da bi bilo za doseganje primerne
ravni vključevanja medpredmetnih povezav, tako na ravni načrtovanja kot na
ravni izvedbe, potrebno uvesti izboljšave na področjih:
– sodelovanja med učitelji,
– formalnega izobraževanja učiteljev,
– dodatnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev,
– sodelovanja s strokovnjaki različnih predmetnih področij,
– dostopnosti gradiv in učnih pripomočkov,
– kakovosti didaktičnih gradiv in učnih pripomočkov.
12
ocenjuje njegove dosežke. Opravljena je bila tudi evalvacijska študija »Med-
predmetno povezovanje vzgojno-izobraževalnega procesa v 9-letni osnovni
šoli« (Sardoč idr. 2004), ki se je usmerila v ocenjevanje obsega in kakovosti ter
pogojev medpredmetnega povezovanja vsebin, tako na ravni kurikularnega
načrtovanja kot na ravni implementacije kurikula, in v identifikacijo načinov
in mest, s katerimi bi integracijo izobraževalnih vsebin v zadnjem triletju de-
vetletne osnovne šole lahko še izboljšali. Ugotovljeno je bilo, da so na ravni
kurikularnega načrtovanja medpredmetne povezave prisotne v veliki večini
učnih načrtov.
Vendar prisotnost načrtovanja medpredmetnih povezav v učnih načrtih
ne zadostuje, saj načeloma še ne zagotavlja dejanskega medpredmetnega
povezovanja. Ta način poučevanja (Volk 2019) od učitelja ne zahteva le spre-
memb pri ustaljenem načinu poučevanja, ampak tudi več sodelovanja s so-
delavci pri oblikovanju skupnih učnih ciljev, razvijanju in usklajevanju učnih
dosežkov ter uporabi ustreznih metod preverjanja in ocenjevanja. V tem pro-
cesu ne smejo in ne morejo izostati elementi, ki so pomembni za učinkovito
sodelovanje, kot so, denimo, medsebojna podpora učiteljev pa tudi zaupanje
ter občutek varnosti, ki so predpogoj za skupno razvijanje znanja oz. preiz-
kušanje različnih metod poučevanja in učenja (Lake 1994). Hkrati se pri med-
predmetnem poučevanju pokažejo tudi podobnosti in razlike med učitelji, ki
sodelujejo pri povezovanju predmetov, zato takšno poučevanje zahteva več
časa in usklajevanja za načrtovanje in izvedbo učnih ur (Polak 2007). Za uspe-
šno in učinkovito povezovanje predmetov je ključnega pomena sodelovanje
učiteljev oz. timsko delo, ki na učence deluje stimulativno, ohranja višjo raven
pozornosti, omogoča celostnejši pogled na obravnavano vsebino in pomeni
neposreden zgled sodelovanja ter sodelovalnega učenja (Polak 2007). Ker
so za uresničevanje medpredmetnega povezovanja ključni ustrezno uspo-
sobljeni in motivirani učitelji, je potrebno upoštevati tudi njihove poglede in
predloge.
Učitelji so tako poročali (Sardoč idr. 2004), da bi bilo za doseganje primerne
ravni vključevanja medpredmetnih povezav, tako na ravni načrtovanja kot na
ravni izvedbe, potrebno uvesti izboljšave na področjih:
– sodelovanja med učitelji,
– formalnega izobraževanja učiteljev,
– dodatnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev,
– sodelovanja s strokovnjaki različnih predmetnih področij,
– dostopnosti gradiv in učnih pripomočkov,
– kakovosti didaktičnih gradiv in učnih pripomočkov.
12
