Page 11 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 11
Predgovor
2. Posebno pozornost je potrebno nameniti vključevanju vsebin s pod-
ročja medpredmetnega povezovanja tako pri začetnemu usposablja-
nju kot tudi stalnemu izpopolnjevanju učiteljev, saj ti na ta način pri-
dobivajo kompetence za izvajanje tovrstnega poučevanja. Pri tem je
odločilnega pomena tudi tesno sodelovanje med visokošolskimi uči-
telji na fakultetah, ki izobražujejo bodoče vzgojitelje in učitelje. Tukaj
vidimo tudi številne možnosti sodelovanja izvajalcev izobraževanja z
izkušenimi učitelji praktiki. Primeri dobre prakse pri tem predstavljajo
enega izmed ključnih instrumentov prenosa izkušenj in znanja v širše
učno okolje. Izmenjava dobrih primerov medpredmetnega poučeva-
nja tako prispeva k boljši učni praksi in učnim uspehom učencev.
3. Zavedati se moramo, da lahko do učinkovitega medpredmetnega so-
delovanja pride le v institucijah, ki so temu naklonjene, ter med učitelji,
ki so strokovno usposobljeni, motivirani in timsko naravnani. Zato bo v
prihodnje zagotovo potrebno več pozornosti nameniti razvijanju sode-
lovalne kulture v vzgojno-izobraževalnih institucijah. Medsebojno so-
delovanje izvajalcev je nujno za uspešno načrtovanje, izvedbo in eval-
vacijo učinkovitega medpredmetnega povezovanja.
Prednosti medpredmetnega poučevanja in povezovanja je veliko, tako za
učence kot za učitelje. Učenci pri medpredmetnem poučevanju in učenju raz-
vijajo več naprednih epistemoloških prepričanj, izboljšajo sposobnost kritič-
nega mišljenja ter usvajajo razumevanje odnosov med perspektivami, ki iz-
hajajo z različnih predmetnih področij, hkrati pa pridobivajo možnost upo-
rabe pridobljenega znanja pri vsaki disciplini, kar krepi njihovo samozavest.
Učitelji, ki sodelujejo pri izvajanju medpredmetnega poučevanja, več sode-
lujejo s sodelavci, spoznavajo druga predmetna področja ter nove načine po-
učevanja, hkrati pa ob prilagajanju dobivajo tudi podporo drug drugega in
občutek, da poučujejo učinkoviteje.
Literatura
Sicherl-Kafol, B. 2008. »Medpredmetno povezovanje v osnovni šoli.« Didakta
18–19 (november): 7–9.
9
2. Posebno pozornost je potrebno nameniti vključevanju vsebin s pod-
ročja medpredmetnega povezovanja tako pri začetnemu usposablja-
nju kot tudi stalnemu izpopolnjevanju učiteljev, saj ti na ta način pri-
dobivajo kompetence za izvajanje tovrstnega poučevanja. Pri tem je
odločilnega pomena tudi tesno sodelovanje med visokošolskimi uči-
telji na fakultetah, ki izobražujejo bodoče vzgojitelje in učitelje. Tukaj
vidimo tudi številne možnosti sodelovanja izvajalcev izobraževanja z
izkušenimi učitelji praktiki. Primeri dobre prakse pri tem predstavljajo
enega izmed ključnih instrumentov prenosa izkušenj in znanja v širše
učno okolje. Izmenjava dobrih primerov medpredmetnega poučeva-
nja tako prispeva k boljši učni praksi in učnim uspehom učencev.
3. Zavedati se moramo, da lahko do učinkovitega medpredmetnega so-
delovanja pride le v institucijah, ki so temu naklonjene, ter med učitelji,
ki so strokovno usposobljeni, motivirani in timsko naravnani. Zato bo v
prihodnje zagotovo potrebno več pozornosti nameniti razvijanju sode-
lovalne kulture v vzgojno-izobraževalnih institucijah. Medsebojno so-
delovanje izvajalcev je nujno za uspešno načrtovanje, izvedbo in eval-
vacijo učinkovitega medpredmetnega povezovanja.
Prednosti medpredmetnega poučevanja in povezovanja je veliko, tako za
učence kot za učitelje. Učenci pri medpredmetnem poučevanju in učenju raz-
vijajo več naprednih epistemoloških prepričanj, izboljšajo sposobnost kritič-
nega mišljenja ter usvajajo razumevanje odnosov med perspektivami, ki iz-
hajajo z različnih predmetnih področij, hkrati pa pridobivajo možnost upo-
rabe pridobljenega znanja pri vsaki disciplini, kar krepi njihovo samozavest.
Učitelji, ki sodelujejo pri izvajanju medpredmetnega poučevanja, več sode-
lujejo s sodelavci, spoznavajo druga predmetna področja ter nove načine po-
učevanja, hkrati pa ob prilagajanju dobivajo tudi podporo drug drugega in
občutek, da poučujejo učinkoviteje.
Literatura
Sicherl-Kafol, B. 2008. »Medpredmetno povezovanje v osnovni šoli.« Didakta
18–19 (november): 7–9.
9
