Page 13 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 13
Vloga akcijskega raziskovanja
pri medpredmetnem povezovanju
Tina Štemberger
Univerza na Primorskem
tina.stemberger@pef.upr.si
Prispevek izhaja iz teze, da je medpredmetno povezovanje ena izmed ključnih
usmeritev razvoja izobraževanja, ki jo je potrebno načrtovati in implementi-
rati načrtno ter sistematično. Vpeljevanje takšnega načina dela zahteva tudi
natančno spremljanje in ugotavljanje morebitnih učinkov, torej evalvacije in
refleksije opravljenega dela. Spremembe je smiselno uvajati v manjših korakih
in ciklično, pri čemer se v celotnem procesu medpredmetnega povezovanja
predpostavlja tudi sodelovanje učiteljev, torej timsko delo. Vsi ti elementi so-
vpadajo z značilnostmi akcijskega raziskovanja, ki ga zato tudi predstavljamo
v prispevku. Prispevek zaključimo s poizkusom prikaza implementacije med-
predmetnega povezovanja skozi akcijsko raziskavo. Osredotočamo se na tiste
značilnosti akcijske raziskave, zaradi katerih menimo, da je akcijsko raziskova-
nje eden od ustreznih načinov vpeljevanja medpredmetnega povezovanja, ki
izhaja iz potreb vzgojno-izobraževalne prakse, torej potreb učencev in učite-
ljev in ne iz nareka zunanjih institucij.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, akcijska raziskava, sodelovanje,
refleksija, šolski razvojni tim
Uvod
Medpredmetno povezovanje velja za enega od ključnih konceptov usmeri-
tev razvoja izobraževanja (Ivanuš Grmek 2009). Kljub temu pa, kot ugotavlja
M. Volk (2019), v slovenskem šolskem polju, v nasprotju z mednarodnim pro-
storom, ni prav veliko dostopne strokovne literature o tej tematiki. Avtorji
Bele knjige (Krek in Metljak 2011) se medpredmetnega povezovanja dotaknejo
v točki, ko priporočajo združevanje predmetov, s čimer bi zmanjšali njihovo
število. Na ta način se učence razbremeni vsakodnevne priprave na več pred-
metov ter poveča možnosti za povezovanje znanja in medpredmetno po-
vezovanje. Med vidnejše poizkuse sistematične vpeljave medpredmetnega
povezovanja lahko uvrstimo model medpredmetnega in kurikularnega po-
vezovanja na stopnji gimnazijskega izobraževanja (Rutar Ilc 2010). V tem mo-
delu so bile postavljene smernice, kako naj šola pristopi k načrtovanju in iz-
vajanju medpredmetnih povezav, kako naj se skupine učiteljev organizirajo
in izvedejo medpredmetne povezave ter kako naj se takšen pouk načrtuje in
Volk, M., T. Štemberger, A. Sila in N. Kovač, ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot
do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-013-4.11-24
pri medpredmetnem povezovanju
Tina Štemberger
Univerza na Primorskem
tina.stemberger@pef.upr.si
Prispevek izhaja iz teze, da je medpredmetno povezovanje ena izmed ključnih
usmeritev razvoja izobraževanja, ki jo je potrebno načrtovati in implementi-
rati načrtno ter sistematično. Vpeljevanje takšnega načina dela zahteva tudi
natančno spremljanje in ugotavljanje morebitnih učinkov, torej evalvacije in
refleksije opravljenega dela. Spremembe je smiselno uvajati v manjših korakih
in ciklično, pri čemer se v celotnem procesu medpredmetnega povezovanja
predpostavlja tudi sodelovanje učiteljev, torej timsko delo. Vsi ti elementi so-
vpadajo z značilnostmi akcijskega raziskovanja, ki ga zato tudi predstavljamo
v prispevku. Prispevek zaključimo s poizkusom prikaza implementacije med-
predmetnega povezovanja skozi akcijsko raziskavo. Osredotočamo se na tiste
značilnosti akcijske raziskave, zaradi katerih menimo, da je akcijsko raziskova-
nje eden od ustreznih načinov vpeljevanja medpredmetnega povezovanja, ki
izhaja iz potreb vzgojno-izobraževalne prakse, torej potreb učencev in učite-
ljev in ne iz nareka zunanjih institucij.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, akcijska raziskava, sodelovanje,
refleksija, šolski razvojni tim
Uvod
Medpredmetno povezovanje velja za enega od ključnih konceptov usmeri-
tev razvoja izobraževanja (Ivanuš Grmek 2009). Kljub temu pa, kot ugotavlja
M. Volk (2019), v slovenskem šolskem polju, v nasprotju z mednarodnim pro-
storom, ni prav veliko dostopne strokovne literature o tej tematiki. Avtorji
Bele knjige (Krek in Metljak 2011) se medpredmetnega povezovanja dotaknejo
v točki, ko priporočajo združevanje predmetov, s čimer bi zmanjšali njihovo
število. Na ta način se učence razbremeni vsakodnevne priprave na več pred-
metov ter poveča možnosti za povezovanje znanja in medpredmetno po-
vezovanje. Med vidnejše poizkuse sistematične vpeljave medpredmetnega
povezovanja lahko uvrstimo model medpredmetnega in kurikularnega po-
vezovanja na stopnji gimnazijskega izobraževanja (Rutar Ilc 2010). V tem mo-
delu so bile postavljene smernice, kako naj šola pristopi k načrtovanju in iz-
vajanju medpredmetnih povezav, kako naj se skupine učiteljev organizirajo
in izvedejo medpredmetne povezave ter kako naj se takšen pouk načrtuje in
Volk, M., T. Štemberger, A. Sila in N. Kovač, ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot
do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-013-4.11-24
