Page 24 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 24
a Štemberger
tudi ustrezno spremljane in vrednotene, pri čemer je zlasti pomembno, da
pobuda za spremembe nastane znotraj, denimo znotraj oddelčnega učitelj-
skega zbora ali učiteljskega zbora celotne šole, in ni podana s strani zunanjih
deležnikov. Takšnemu načinu načrtovanja in izvajanja ukrepov za izboljševa-
nje vzgojno-izobraževane prakse gotovo ustreza akcijsko raziskovanje.
Z vidika opredelitve različnih vrst akcijskega raziskovanja bi bilo za zače-
tek verjetno primernejše akcijsko raziskovanje za praktične namene, ki se
usmerja v reševanje vsakdanjih praktičnih problemov, ki nastajajo ob izva-
janju kurikula. Na osnovi usmeritve (Cohen, Manion in Morrison 2007), da naj
bi se akcijsko raziskovanje začelo z uvajanjem malih sprememb in se naj bi
se šele nato pristopilo k večjim posegom oz. spremembam, ki lahko vodijo v
spreminjanje vzgojno-izobraževalne prakse v širšem pomenu, v spreminja-
nje šole ali celo sistema, je akcijsko raziskovanje za medpredmetno pove-
zovanje smiselno začeti v manjših skupinah, denimo v šolskih razvojnih ti-
mih, ter nato postopoma širiti krog sodelujočih. Te manjše spremembe naj
se uvajajo v krajših ciklih načrtovanja, izvajanja, spremljanja in reflektiranja,
kar lahko pripomore k oblikovanju jasnih idej, predpostavk in ciljev.
Na tem mestu velja torej izpostaviti pomen šolskih razvojnih timov, ki naj
bi se oblikovali z namenom spreminjanja vzgojno-izobraževalne prakse. Po-
sebno pozornost (Holly 1984) je potrebno nameniti odprti, večsmerni, inten-
zivni komunikaciji med člani tima. Tim bo lahko deloval učinkovito le, če se
bodo med člani vzpostavili odnosi zaupanja in spoštovanja, ki bodo temelj
varnega socialnega učnega okolja, ki bo omogočalo odkrivanje, učenje z na-
pakami, skupno grajenje znanja itd. Akcijsko raziskovanje temelji na dialogu,
pogajanju, kritičnem prijateljstvu, sprotnem raziskovanju v samokritični sku-
pnosti, ki v procesu interpretacije postopoma oblikuje znanje in vodi v razvoj
učeče se organizacije ter kot tako lahko omogoča optimalen način delovanja
in sodelovanja šolskega tima.
Pomembno je tudi, da je uvajanje novosti ali sprememb dobro načrtovano,
da pri tem deluje celoten (razvojni) tim. Delo naj bo načrtovano na osnovi po-
znanih dejstev, prebrane literature ter izkušenj. Prav tako je potrebno novost
ali spremembo natančno, sistematično spremljati – zbirati podatke; le tako
bo namreč možno opraviti ustrezno evalvacijo, ki se bo uporabljala tudi za
refleksijo in morebitne nadaljnje akcijske korake. V celotnem procesu morajo
biti jasno načrtovane aktivnosti, ki so tudi časovno opredeljene, in odgovor-
nosti vseh članov tima, ki pa naj deluje povezovalno in suportivno.
Sklenimo: v kolikor se odločimo vpeljevati medpredmetno povezovanje in
poučevanje, bo akcijsko raziskovanje, ki bo načrtovano in speljano v skladu z
vsemi zakonitostmi ter izhajajoč iz konkretnih potreb vzgojno-izobraževalne
22
tudi ustrezno spremljane in vrednotene, pri čemer je zlasti pomembno, da
pobuda za spremembe nastane znotraj, denimo znotraj oddelčnega učitelj-
skega zbora ali učiteljskega zbora celotne šole, in ni podana s strani zunanjih
deležnikov. Takšnemu načinu načrtovanja in izvajanja ukrepov za izboljševa-
nje vzgojno-izobraževane prakse gotovo ustreza akcijsko raziskovanje.
Z vidika opredelitve različnih vrst akcijskega raziskovanja bi bilo za zače-
tek verjetno primernejše akcijsko raziskovanje za praktične namene, ki se
usmerja v reševanje vsakdanjih praktičnih problemov, ki nastajajo ob izva-
janju kurikula. Na osnovi usmeritve (Cohen, Manion in Morrison 2007), da naj
bi se akcijsko raziskovanje začelo z uvajanjem malih sprememb in se naj bi
se šele nato pristopilo k večjim posegom oz. spremembam, ki lahko vodijo v
spreminjanje vzgojno-izobraževalne prakse v širšem pomenu, v spreminja-
nje šole ali celo sistema, je akcijsko raziskovanje za medpredmetno pove-
zovanje smiselno začeti v manjših skupinah, denimo v šolskih razvojnih ti-
mih, ter nato postopoma širiti krog sodelujočih. Te manjše spremembe naj
se uvajajo v krajših ciklih načrtovanja, izvajanja, spremljanja in reflektiranja,
kar lahko pripomore k oblikovanju jasnih idej, predpostavk in ciljev.
Na tem mestu velja torej izpostaviti pomen šolskih razvojnih timov, ki naj
bi se oblikovali z namenom spreminjanja vzgojno-izobraževalne prakse. Po-
sebno pozornost (Holly 1984) je potrebno nameniti odprti, večsmerni, inten-
zivni komunikaciji med člani tima. Tim bo lahko deloval učinkovito le, če se
bodo med člani vzpostavili odnosi zaupanja in spoštovanja, ki bodo temelj
varnega socialnega učnega okolja, ki bo omogočalo odkrivanje, učenje z na-
pakami, skupno grajenje znanja itd. Akcijsko raziskovanje temelji na dialogu,
pogajanju, kritičnem prijateljstvu, sprotnem raziskovanju v samokritični sku-
pnosti, ki v procesu interpretacije postopoma oblikuje znanje in vodi v razvoj
učeče se organizacije ter kot tako lahko omogoča optimalen način delovanja
in sodelovanja šolskega tima.
Pomembno je tudi, da je uvajanje novosti ali sprememb dobro načrtovano,
da pri tem deluje celoten (razvojni) tim. Delo naj bo načrtovano na osnovi po-
znanih dejstev, prebrane literature ter izkušenj. Prav tako je potrebno novost
ali spremembo natančno, sistematično spremljati – zbirati podatke; le tako
bo namreč možno opraviti ustrezno evalvacijo, ki se bo uporabljala tudi za
refleksijo in morebitne nadaljnje akcijske korake. V celotnem procesu morajo
biti jasno načrtovane aktivnosti, ki so tudi časovno opredeljene, in odgovor-
nosti vseh članov tima, ki pa naj deluje povezovalno in suportivno.
Sklenimo: v kolikor se odločimo vpeljevati medpredmetno povezovanje in
poučevanje, bo akcijsko raziskovanje, ki bo načrtovano in speljano v skladu z
vsemi zakonitostmi ter izhajajoč iz konkretnih potreb vzgojno-izobraževalne
22
