Page 23 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 23
Vloga akcijskega raziskovanja pri medpredmetnem povezovanju
– ali so uporabljene različne, tako kvalitativne kot kvantitativne, tehnike
zbiranja podatkov, ki se izberejo na osnovi raziskovalnega problema;
– kako je organizirano in kako poteka sodelovanje z drugimi z namenom
iskanja optimalnih rešitev;
– ali imajo vsi partnerji v raziskavi enakovreden položaj, kakšno je med-
sebojno spoštovanje;
– ali je pripravljen načrt za rešitev problema;
– ali je bila opravljena refleksija lastnega profesionalnega razvoja;
– ali je razvit načrt predlaganih sprememb v praksi;
– ali je poročilo o raziskavi razumljivo vsem ključnim deležnikom.
Tudi pri akcijski raziskavi je potrebno upoštevati etični vidik raziskovanja,
zlasti v povezavi s pomembno vlogo vključenih v raziskavo. Vodja akcijske ra-
ziskave mora raziskavo voditi na način, ki omogoča skrb za udeležence, skr-
beti mora za sodelovalno raziskovanje v vseh fazah raziskave. Pri tovrstni ra-
ziskavi so neredko določeni deli neznani, zato je potrebno vedno znova pre-
verjati strinjanje s sodelovanjem v raziskavi in udeležencem dopuščati, da iz
raziskave izstopijo (Creswell 2012).
Namesto zaključka: na kakšen način lahko akcijsko raziskovanje
spodbuja medpredmetno povezovanje?
Vrnimo se na začetek prispevka in k temeljnemu dokumentu na področju
vzgoje in izobraževanja – Beli knjigi (Krek in Metljak 2011). V tej je zapisano,
da se priporoča združevanje predmetov, kar bi posledično zmanjšalo število
predmetov, učence razbremenilo vsakodnevne priprave na več predmetov
in povečalo možnosti za povezovanje znanja ter medpredmetno povezova-
nje. Najbližje približevanju takšnemu načinu dela je na nacionalni ravni pred-
stavljal projekt »Fleksibilni predmetnik na področju osnovne šole« (Nolimal
2008), ki je fleksibilni predmetnik postavil kot enega od pogojev, da kako-
vostno medpredmetno povezovanje dejansko kakovostno zaživi tudi v pra-
ksi. Vendarle pa nedavna raziskava (Rupnik Vec in Slivar 2019) med drugim
razkriva, da slovenski šesto- in osmošolci ocenjevanje in veliko število pred-
metov na dan identificirajo kot najmočnejša izvora svojega stresa. Veliko šte-
vilo predmetov na dan z najvišjima ocena stresnosti ocenjuje skoraj polovica
(48,5 ) vprašanih, 38,4 učencev in učenk pa ta dejavnik zmerno obreme-
njuje. Prav s tega vidika se dodatno izkazuje potreba po medpredmetnem
povezovanju, ki se uresničuje na ravni posamezne šole ali posameznega od-
delka, glede na potrebe in zmožnosti, ki se jih zazna na določeni šoli. To
je smiselno realizirati skozi načrtno, sistematično uvedbo sprememb, ki so
21
– ali so uporabljene različne, tako kvalitativne kot kvantitativne, tehnike
zbiranja podatkov, ki se izberejo na osnovi raziskovalnega problema;
– kako je organizirano in kako poteka sodelovanje z drugimi z namenom
iskanja optimalnih rešitev;
– ali imajo vsi partnerji v raziskavi enakovreden položaj, kakšno je med-
sebojno spoštovanje;
– ali je pripravljen načrt za rešitev problema;
– ali je bila opravljena refleksija lastnega profesionalnega razvoja;
– ali je razvit načrt predlaganih sprememb v praksi;
– ali je poročilo o raziskavi razumljivo vsem ključnim deležnikom.
Tudi pri akcijski raziskavi je potrebno upoštevati etični vidik raziskovanja,
zlasti v povezavi s pomembno vlogo vključenih v raziskavo. Vodja akcijske ra-
ziskave mora raziskavo voditi na način, ki omogoča skrb za udeležence, skr-
beti mora za sodelovalno raziskovanje v vseh fazah raziskave. Pri tovrstni ra-
ziskavi so neredko določeni deli neznani, zato je potrebno vedno znova pre-
verjati strinjanje s sodelovanjem v raziskavi in udeležencem dopuščati, da iz
raziskave izstopijo (Creswell 2012).
Namesto zaključka: na kakšen način lahko akcijsko raziskovanje
spodbuja medpredmetno povezovanje?
Vrnimo se na začetek prispevka in k temeljnemu dokumentu na področju
vzgoje in izobraževanja – Beli knjigi (Krek in Metljak 2011). V tej je zapisano,
da se priporoča združevanje predmetov, kar bi posledično zmanjšalo število
predmetov, učence razbremenilo vsakodnevne priprave na več predmetov
in povečalo možnosti za povezovanje znanja ter medpredmetno povezova-
nje. Najbližje približevanju takšnemu načinu dela je na nacionalni ravni pred-
stavljal projekt »Fleksibilni predmetnik na področju osnovne šole« (Nolimal
2008), ki je fleksibilni predmetnik postavil kot enega od pogojev, da kako-
vostno medpredmetno povezovanje dejansko kakovostno zaživi tudi v pra-
ksi. Vendarle pa nedavna raziskava (Rupnik Vec in Slivar 2019) med drugim
razkriva, da slovenski šesto- in osmošolci ocenjevanje in veliko število pred-
metov na dan identificirajo kot najmočnejša izvora svojega stresa. Veliko šte-
vilo predmetov na dan z najvišjima ocena stresnosti ocenjuje skoraj polovica
(48,5 ) vprašanih, 38,4 učencev in učenk pa ta dejavnik zmerno obreme-
njuje. Prav s tega vidika se dodatno izkazuje potreba po medpredmetnem
povezovanju, ki se uresničuje na ravni posamezne šole ali posameznega od-
delka, glede na potrebe in zmožnosti, ki se jih zazna na določeni šoli. To
je smiselno realizirati skozi načrtno, sistematično uvedbo sprememb, ki so
21
