Page 22 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 22
a Štemberger
in raziskovalcev, ki se na ta način učijo in pridobijo nov vpogled v vzgojno-
izobraževalno prakso (Sagadin 1989).
Za akcijsko raziskavo je pomembna tudi refleksija, ki skuša osmisliti pro-
cese, problem vprašanja in omejevalne dejavnike. Refleksija (Schon 1983) je
namreč delovanje strokovnih delavcev, ki razmišljajo o svojem ravnanju, ga
analizirajo, delujejo premišljeno in ne sprejemajo prenagljenih odločitev. V
tem procesu se učitelj sooči z lastnimi subjektivnimi teorijami in izkušnjami
ter jih kritično preveri. Tako v akcijskem raziskovanju (Kemmis idr. 1991) uči-
telji izkušnjo akcije pretehtajo in presodijo, ali so bili rezultati zaželeni in ali
odpirajo možnost za nadaljnje delo. Običajno poteka v obliki debate, ki pri-
pomore, da refleksija privede do rekonstrukcije pomena socialne situacije in
zagotovi temelj za poglobljen pregled načrta.
Osma oz. prva faza: izhodiščna ideja (problem)
Po zaključeni sedmi fazi, torej po evalvaciji in refleksiji, se raziskava lahko
nadaljuje z novim akcijskim krogom (ki ponovno vključuje vse faze), pri če-
mer prva faza, torej izhodiščna ideja, temelji na evalvaciji in refleksiji predho-
dnega akcijskega kroga. Običajno sta za akcijsko raziskavo potrebna vsaj dva
akcijska kroga.
Vrste akcijskega raziskovanja in vrednotenje akcijske raziskave
Mills (2011) povzema, da lahko znotraj akcijskega raziskovanja govorimo o t. i.
akcijski raziskavi za praktične namene ter o participativni akcijski raziskavi.
Akcijska raziskava za praktične namene se usmerja v raziskovanje vzgojno-
izobraževalnih situacij v razredu pa tudi šoli. Končni cilj je običajno izboljša-
nje učnih dosežkov učencev ali strokovna rast učiteljev. Time, ki izvajajo ak-
cijsko raziskavo, sestavljajo učitelji, učenci, svetovalci pa tudi administrativni
delavci. Akcijske raziskave za praktične namene so običajno neke manjše ra-
ziskave, ki se pretežno ozko usmerjajo v točno določen problem. Participa-
tivna akcijska raziskava pa je usmerjena v skupnost in poudarja pomen pri-
spevka za spremembe v družbi. Končni cilj je izboljšanje organizacij, skupno-
sti in družinskega življenja (glej tudi Stringer 2008), preko opolnomočenja
tako posameznikov kot večjih skupin (npr. vzgojno-izobraževalnih zavodov).
Akcijske raziskave se presoja tudi z vidika kakovosti izvedbe in učinka. Obi-
čajno se za vrednotenje uporabljajo naslednji kriteriji (Carr in Kemmis 1986;
Mills 2011) presojanja kakovosti posamezne akcijske raziskave:
– ali se akcijska raziskava osredotoča na problem iz prakse ali na nek ele-
ment, ki je pomemben v skupnosti;
20
in raziskovalcev, ki se na ta način učijo in pridobijo nov vpogled v vzgojno-
izobraževalno prakso (Sagadin 1989).
Za akcijsko raziskavo je pomembna tudi refleksija, ki skuša osmisliti pro-
cese, problem vprašanja in omejevalne dejavnike. Refleksija (Schon 1983) je
namreč delovanje strokovnih delavcev, ki razmišljajo o svojem ravnanju, ga
analizirajo, delujejo premišljeno in ne sprejemajo prenagljenih odločitev. V
tem procesu se učitelj sooči z lastnimi subjektivnimi teorijami in izkušnjami
ter jih kritično preveri. Tako v akcijskem raziskovanju (Kemmis idr. 1991) uči-
telji izkušnjo akcije pretehtajo in presodijo, ali so bili rezultati zaželeni in ali
odpirajo možnost za nadaljnje delo. Običajno poteka v obliki debate, ki pri-
pomore, da refleksija privede do rekonstrukcije pomena socialne situacije in
zagotovi temelj za poglobljen pregled načrta.
Osma oz. prva faza: izhodiščna ideja (problem)
Po zaključeni sedmi fazi, torej po evalvaciji in refleksiji, se raziskava lahko
nadaljuje z novim akcijskim krogom (ki ponovno vključuje vse faze), pri če-
mer prva faza, torej izhodiščna ideja, temelji na evalvaciji in refleksiji predho-
dnega akcijskega kroga. Običajno sta za akcijsko raziskavo potrebna vsaj dva
akcijska kroga.
Vrste akcijskega raziskovanja in vrednotenje akcijske raziskave
Mills (2011) povzema, da lahko znotraj akcijskega raziskovanja govorimo o t. i.
akcijski raziskavi za praktične namene ter o participativni akcijski raziskavi.
Akcijska raziskava za praktične namene se usmerja v raziskovanje vzgojno-
izobraževalnih situacij v razredu pa tudi šoli. Končni cilj je običajno izboljša-
nje učnih dosežkov učencev ali strokovna rast učiteljev. Time, ki izvajajo ak-
cijsko raziskavo, sestavljajo učitelji, učenci, svetovalci pa tudi administrativni
delavci. Akcijske raziskave za praktične namene so običajno neke manjše ra-
ziskave, ki se pretežno ozko usmerjajo v točno določen problem. Participa-
tivna akcijska raziskava pa je usmerjena v skupnost in poudarja pomen pri-
spevka za spremembe v družbi. Končni cilj je izboljšanje organizacij, skupno-
sti in družinskega življenja (glej tudi Stringer 2008), preko opolnomočenja
tako posameznikov kot večjih skupin (npr. vzgojno-izobraževalnih zavodov).
Akcijske raziskave se presoja tudi z vidika kakovosti izvedbe in učinka. Obi-
čajno se za vrednotenje uporabljajo naslednji kriteriji (Carr in Kemmis 1986;
Mills 2011) presojanja kakovosti posamezne akcijske raziskave:
– ali se akcijska raziskava osredotoča na problem iz prakse ali na nek ele-
ment, ki je pomemben v skupnosti;
20
