Page 21 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 21
Vloga akcijskega raziskovanja pri medpredmetnem povezovanju
čajo delno poglabljanje v problem in sočasno razvijanje razumevanja,
zaupanja in dobrih delovnih odnosov (Stringer 2008, 77–79).
– Skupinske diskusije (ali fokusne skupine), ki udeležencem omogočajo,
da si izmenjujejo informacije in s tem sprožajo nove zamisli ali poglede
(str. 89).
– Opazovanje, zlasti nestrukturirano, s ciljem pridobiti podrobnejše opise
dejanj ljudi in okoliščin, v katerih se pojavljajo. Vendarle pa mora biti
opazovanje osredotočeno, da se zapisujejo le podrobnosti, ki so pove-
zane z akcijo (str. 94).
– Fotografije in videoposnetki, ki se jih posname med akcijo in se lahko ka-
sneje uporabljajo tudi kot sredstvo za spodbujanje razprave med sku-
pinskimi diskusijami (str. 95–96).
– Dokumenti, ki so na razpolago, npr. učne priprave, učni načrti, urnik,
predpisi, pravilniki, različna poročila ipd. (str. 97).
– Pisanje raziskovalnega dnevnika, ki ga imajo nekateri (Altrichter in Posch
1990 v Kemmis idr. 1991, 61–62) za osnovno raziskovalno orodje v akcij-
skem raziskovanju. Oblika in sestavine niso predpisane, pomembno pa
je, da ga učitelj piše razmeroma redno, da piše najprej zase in da ve-
dno avtor sam določa, katere dele bo dal v branje drugim in katerih ne.
Dnevnik naj bi vseboval tudi občutja, razmišljanja, slutnje, razlage pa
tudi pomembnejše dokumente, fotografije ipd.
Akcijsko raziskovanje pa ne izključuje tudi kvantitativnejših tehnik zbira-
nja podatkov, torej različnih anketnih vprašanj, lestvic stališč, ocenjevalnih
lestvic, »ček list« pa tudi sociograma (Kemmis idr 2008).
Pri zbiranju podatkov v akcijskem raziskovanju se večkrat uporablja trian-
gulacijo, tj. kombinira se podatke, ki so bili pridobljeni na različne načine, npr.
podatke intervjujev, opazovanj. Tak način omogoča, da se podatke iz iste si-
tuacije osvetli z različnih perspektiv, npr. perspektive učitelja, učenca, opazo-
valca (Marentič Požarnik 1987, 46–47).
Sedma faza: evalvacija in refleksija
Evalvacija je namenjena ugotavljanju, vrednotenju in razlagi rezultatov (učin-
kov, dosežkov), ki se navezujejo na odlike, pomanjkljivosti akcijskega koraka,
načrta in procesa izvedbe. Lahko je formativna (oblikovalna, sprotna) ali
sumativna (končna, sklepna). Formativna omogoča sprotno presojo akcije
in pravočasne posege vanjo za izboljševanje, sumativna pa pripomore pri
končni presoji izvedenega koraka ter pri odločitvah o nadaljnjih postopkov
oz. akcijskih korakih. Za evalvacijo je značilno tesno sodelovanje učiteljev
19
čajo delno poglabljanje v problem in sočasno razvijanje razumevanja,
zaupanja in dobrih delovnih odnosov (Stringer 2008, 77–79).
– Skupinske diskusije (ali fokusne skupine), ki udeležencem omogočajo,
da si izmenjujejo informacije in s tem sprožajo nove zamisli ali poglede
(str. 89).
– Opazovanje, zlasti nestrukturirano, s ciljem pridobiti podrobnejše opise
dejanj ljudi in okoliščin, v katerih se pojavljajo. Vendarle pa mora biti
opazovanje osredotočeno, da se zapisujejo le podrobnosti, ki so pove-
zane z akcijo (str. 94).
– Fotografije in videoposnetki, ki se jih posname med akcijo in se lahko ka-
sneje uporabljajo tudi kot sredstvo za spodbujanje razprave med sku-
pinskimi diskusijami (str. 95–96).
– Dokumenti, ki so na razpolago, npr. učne priprave, učni načrti, urnik,
predpisi, pravilniki, različna poročila ipd. (str. 97).
– Pisanje raziskovalnega dnevnika, ki ga imajo nekateri (Altrichter in Posch
1990 v Kemmis idr. 1991, 61–62) za osnovno raziskovalno orodje v akcij-
skem raziskovanju. Oblika in sestavine niso predpisane, pomembno pa
je, da ga učitelj piše razmeroma redno, da piše najprej zase in da ve-
dno avtor sam določa, katere dele bo dal v branje drugim in katerih ne.
Dnevnik naj bi vseboval tudi občutja, razmišljanja, slutnje, razlage pa
tudi pomembnejše dokumente, fotografije ipd.
Akcijsko raziskovanje pa ne izključuje tudi kvantitativnejših tehnik zbira-
nja podatkov, torej različnih anketnih vprašanj, lestvic stališč, ocenjevalnih
lestvic, »ček list« pa tudi sociograma (Kemmis idr 2008).
Pri zbiranju podatkov v akcijskem raziskovanju se večkrat uporablja trian-
gulacijo, tj. kombinira se podatke, ki so bili pridobljeni na različne načine, npr.
podatke intervjujev, opazovanj. Tak način omogoča, da se podatke iz iste si-
tuacije osvetli z različnih perspektiv, npr. perspektive učitelja, učenca, opazo-
valca (Marentič Požarnik 1987, 46–47).
Sedma faza: evalvacija in refleksija
Evalvacija je namenjena ugotavljanju, vrednotenju in razlagi rezultatov (učin-
kov, dosežkov), ki se navezujejo na odlike, pomanjkljivosti akcijskega koraka,
načrta in procesa izvedbe. Lahko je formativna (oblikovalna, sprotna) ali
sumativna (končna, sklepna). Formativna omogoča sprotno presojo akcije
in pravočasne posege vanjo za izboljševanje, sumativna pa pripomore pri
končni presoji izvedenega koraka ter pri odločitvah o nadaljnjih postopkov
oz. akcijskih korakih. Za evalvacijo je značilno tesno sodelovanje učiteljev
19
