Page 246 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 246
ja Riccarda Kiswarday in Katarina Kravos
lovanja med posamezniki. Interdisciplinarnost zahteva integracijo znanj več
različnih disciplin, da se lahko naredi preskok na kompleksnejše ravni zna-
nja. Interdisciplinarno poučevanje je v okviru visokošolskega študija izziv
predvsem za izvajalce predmetov, saj morajo za načrtovanje aktivnosti in iz-
bor problemov predvideti takšne, ki integrirajo znanje različnih predmetov
ter spodbudijo kompleksen, večdimenzionalen, ustvarjalen pristop k iska-
nju ustvarjalnih rešitev. Hkrati pa morajo študentom omogočiti izkušnjo, da
bodo pri iskanju rešitev problema razmišljali na čim več načinov, posledično
pa načrtovali ustvarjalne rešitve.
Pilotni projekt nam je pokazal nekaj pasti, ki lahko ovirajo realizacijo ideje o
interdisciplinarnem, sodelovalnem načrtovanju inkluzivnega poučevanja in
učenja. To so organizacijske ovire, ki posledično onemogočajo polno realizi-
ranje preskoka na raven interdisciplinarnega razmišljanja. Te pasti, ki so pre-
težno organizacijske, se pojavljajo tudi v avtentičnem šolskem okolju. Zato je
za inkluzivno šolo pomembno iskanje optimalnih organizacijskih rešitev, da
bi omogočili načrtovanje ustvarjalnejših rešitev in inkluzivnejšega pouka za
učence s PP. Ugotavljamo, da smo dobro izkušnjo interdisciplinarnosti uspeli
doseči še v zaključni fazi, ko smo organizirali strokovni posvet in sodelovalne
naloge zbrali v zborniku posveta.
Realne možnosti za izboljšanje na področju medprogramskega povezo-
vanja študentov vidimo predvsem na ravni organizacije skupnih vaj, vsaj v
okviru vsebin, ki se dotikajo sodelovalnega načrtovanja inkluzivnega pouka.
Ugotavljamo namreč, da študenti potrebujejo usmerjanje tako na ravni or-
ganizacije skupnega dela kot na ravni spodbujanja preskokov iz multidisci-
plinarnega v interdisciplinarno razmišljanje. Tudi vključeni študenti izposta-
vljajo tveganje pri realizaciji sodelovanja, ki naj bi potekalo izven organizi-
ranega časa. Zelo verjetno lahko ugotovitve prenesemo v avtentično šolsko
okolje, saj čas za skupno načrtovanje prilagojenega izvajanja pouka tudi tam
ni načrtovan in je prepuščen pripravljenosti posameznih učiteljev in izvajal-
cev DSP. Zaradi organizacijskih dejavnikov, ki vključujejo mehanizme zunanje
motivacije, tudi v šolah ne izkoristimo priložnosti za preskok v interdiscipli-
narno načrtovanje inkluzivnega pouka, kar bi lahko prispevalo k sodeloval-
nem poučevanju, ki je prepoznano kot učinkovit pristop k poučevanju v zelo
raznolikih oddelkih inkluzivnih šol.
Literatura
Agarwal, K. P. 2019. »Retrieval Practice & Bloom’s Taxonomy: Do Students
Need Fact Knowledge Before Higher Order Learning.« Journal Educatio-
nal Psychology 111 (2): 189–209.
Anderson, W. L., D. R. Krathwohl, P. W. Airasian, A. K. Cruikshank, R. E. Mayer, R. P.
244
lovanja med posamezniki. Interdisciplinarnost zahteva integracijo znanj več
različnih disciplin, da se lahko naredi preskok na kompleksnejše ravni zna-
nja. Interdisciplinarno poučevanje je v okviru visokošolskega študija izziv
predvsem za izvajalce predmetov, saj morajo za načrtovanje aktivnosti in iz-
bor problemov predvideti takšne, ki integrirajo znanje različnih predmetov
ter spodbudijo kompleksen, večdimenzionalen, ustvarjalen pristop k iska-
nju ustvarjalnih rešitev. Hkrati pa morajo študentom omogočiti izkušnjo, da
bodo pri iskanju rešitev problema razmišljali na čim več načinov, posledično
pa načrtovali ustvarjalne rešitve.
Pilotni projekt nam je pokazal nekaj pasti, ki lahko ovirajo realizacijo ideje o
interdisciplinarnem, sodelovalnem načrtovanju inkluzivnega poučevanja in
učenja. To so organizacijske ovire, ki posledično onemogočajo polno realizi-
ranje preskoka na raven interdisciplinarnega razmišljanja. Te pasti, ki so pre-
težno organizacijske, se pojavljajo tudi v avtentičnem šolskem okolju. Zato je
za inkluzivno šolo pomembno iskanje optimalnih organizacijskih rešitev, da
bi omogočili načrtovanje ustvarjalnejših rešitev in inkluzivnejšega pouka za
učence s PP. Ugotavljamo, da smo dobro izkušnjo interdisciplinarnosti uspeli
doseči še v zaključni fazi, ko smo organizirali strokovni posvet in sodelovalne
naloge zbrali v zborniku posveta.
Realne možnosti za izboljšanje na področju medprogramskega povezo-
vanja študentov vidimo predvsem na ravni organizacije skupnih vaj, vsaj v
okviru vsebin, ki se dotikajo sodelovalnega načrtovanja inkluzivnega pouka.
Ugotavljamo namreč, da študenti potrebujejo usmerjanje tako na ravni or-
ganizacije skupnega dela kot na ravni spodbujanja preskokov iz multidisci-
plinarnega v interdisciplinarno razmišljanje. Tudi vključeni študenti izposta-
vljajo tveganje pri realizaciji sodelovanja, ki naj bi potekalo izven organizi-
ranega časa. Zelo verjetno lahko ugotovitve prenesemo v avtentično šolsko
okolje, saj čas za skupno načrtovanje prilagojenega izvajanja pouka tudi tam
ni načrtovan in je prepuščen pripravljenosti posameznih učiteljev in izvajal-
cev DSP. Zaradi organizacijskih dejavnikov, ki vključujejo mehanizme zunanje
motivacije, tudi v šolah ne izkoristimo priložnosti za preskok v interdiscipli-
narno načrtovanje inkluzivnega pouka, kar bi lahko prispevalo k sodeloval-
nem poučevanju, ki je prepoznano kot učinkovit pristop k poučevanju v zelo
raznolikih oddelkih inkluzivnih šol.
Literatura
Agarwal, K. P. 2019. »Retrieval Practice & Bloom’s Taxonomy: Do Students
Need Fact Knowledge Before Higher Order Learning.« Journal Educatio-
nal Psychology 111 (2): 189–209.
Anderson, W. L., D. R. Krathwohl, P. W. Airasian, A. K. Cruikshank, R. E. Mayer, R. P.
244
