Page 403 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 403
Uporaba pristopa CLIL pri učenju in poučevanju naravoslovja in angleščine v vrtcu
so izhajali iz svoje perspektive in izkušenj, kar smo upoštevali tudi pri inter-
pretaciji rezultatov preizkusov znanja. Pri razumevanju navodil v angleščini
niso imeli veliko težav. Če niso razumeli, so učiteljico vprašali v slovenščini, da
preverijo, ali razumejo prav (npr. Učiteljica: »Find something smooth.« Otrok:
»A je to gladko?«). Veliko so si med seboj besedno pomagali in se opazovali,
ali so predmete pravilno razporedili v skupine glede na lastnost. Pri iskanju
predmetov so poskušali izbrati različne predmete, pri čemer so pazili, da se
ti niso podvajali.
Sklepne ugotovitve
Izvajanje dejavnosti po pristopu CLIL se vedno pogosteje pojavlja tudi v
predšolskem obdobju, predvsem zaradi njegovih pozitivnih vplivov ne samo
na jezikovni in vsebinski ravni, temveč tudi na kognitivni in motivacijski. Obe-
nem takšen pristop nudi priložnosti za spoznavanje in razumevanje »nas
samih« (naše kulturne identitete znotraj lokalnega, nacionalnega in medna-
rodnega konteksta) in koncepta »drugosti«. Takšen način poučevanja pred-
stavlja vzgojiteljem in učiteljem, ki v tem procesu med seboj sodelujejo, velik
izziv, vendar se ves vložen trud obrestuje z uspešnim odzivom otrok.
Rezultati naše raziskave, zasnovane po pristopu CLIL, so pokazali, da smo
bili pri načrtovanju in izvedbi dejavnosti, ki so temeljile na izkustvenem spo-
znavanju čutil, uspešni. Poleg štiridimenzionalnega okvira pristopa CLIL smo
pri načrtovanju dejavnosti upoštevali tudi, da so bile te osredinjene na otroka
in da so spodbujale uporabo vseh čutil, saj se tako, kot navajata H. Kermani
in J. Aldemir (2015), izboljšata razumevanje in pomnjenje. Dejavnosti so bile
učinkovite tako z vidika pridobljenega znanja s področja angleščine kakor
tudi z vidika pridobljenega znanja s področja narave. Viden prispevek k zna-
nju otrok na kurikularnem področju narava potrjujejo povprečni dosežki
otrok pri testih znanja (na predtestu so dosegli 26,40 točk, na posttestu pa
31,47 točk). Iz rezultatov vidimo, da je bilo pridobivanje znanja s področja
angleščine tudi učinkovito, saj je večina otrok poslušala, prepoznala in razu-
mela pojme za poimenovanje čutil, njihove funkcije in zaznavanje okolja. Kot
potrjujejo različne raziskave (Huerta in Jackson 2010; Bradbury 2014; Kermani
in Aldemir 2015), smo tudi z našo raziskavo, na podlagi odzivov otrok, ugo-
tovili, da povezovanje vsebin s področja narave in tujega jezika pomembno
prispeva k povečanju motivacije in zanimanja za posamezne vsebine. Otroci
so bili ves čas motivirani za delo, saj so na razgiban in pester način raziskovali
čutila in lastnosti predmetov, obenem pa so usvajali nove pojme in vsebino
v tujem jeziku.
Rezultati dane raziskave potrjujejo uporabnost in pomen pristopa CLIL v
predšolskem obdobju, s katerim omogočamo smiselno, kakovostno in celo-
401
so izhajali iz svoje perspektive in izkušenj, kar smo upoštevali tudi pri inter-
pretaciji rezultatov preizkusov znanja. Pri razumevanju navodil v angleščini
niso imeli veliko težav. Če niso razumeli, so učiteljico vprašali v slovenščini, da
preverijo, ali razumejo prav (npr. Učiteljica: »Find something smooth.« Otrok:
»A je to gladko?«). Veliko so si med seboj besedno pomagali in se opazovali,
ali so predmete pravilno razporedili v skupine glede na lastnost. Pri iskanju
predmetov so poskušali izbrati različne predmete, pri čemer so pazili, da se
ti niso podvajali.
Sklepne ugotovitve
Izvajanje dejavnosti po pristopu CLIL se vedno pogosteje pojavlja tudi v
predšolskem obdobju, predvsem zaradi njegovih pozitivnih vplivov ne samo
na jezikovni in vsebinski ravni, temveč tudi na kognitivni in motivacijski. Obe-
nem takšen pristop nudi priložnosti za spoznavanje in razumevanje »nas
samih« (naše kulturne identitete znotraj lokalnega, nacionalnega in medna-
rodnega konteksta) in koncepta »drugosti«. Takšen način poučevanja pred-
stavlja vzgojiteljem in učiteljem, ki v tem procesu med seboj sodelujejo, velik
izziv, vendar se ves vložen trud obrestuje z uspešnim odzivom otrok.
Rezultati naše raziskave, zasnovane po pristopu CLIL, so pokazali, da smo
bili pri načrtovanju in izvedbi dejavnosti, ki so temeljile na izkustvenem spo-
znavanju čutil, uspešni. Poleg štiridimenzionalnega okvira pristopa CLIL smo
pri načrtovanju dejavnosti upoštevali tudi, da so bile te osredinjene na otroka
in da so spodbujale uporabo vseh čutil, saj se tako, kot navajata H. Kermani
in J. Aldemir (2015), izboljšata razumevanje in pomnjenje. Dejavnosti so bile
učinkovite tako z vidika pridobljenega znanja s področja angleščine kakor
tudi z vidika pridobljenega znanja s področja narave. Viden prispevek k zna-
nju otrok na kurikularnem področju narava potrjujejo povprečni dosežki
otrok pri testih znanja (na predtestu so dosegli 26,40 točk, na posttestu pa
31,47 točk). Iz rezultatov vidimo, da je bilo pridobivanje znanja s področja
angleščine tudi učinkovito, saj je večina otrok poslušala, prepoznala in razu-
mela pojme za poimenovanje čutil, njihove funkcije in zaznavanje okolja. Kot
potrjujejo različne raziskave (Huerta in Jackson 2010; Bradbury 2014; Kermani
in Aldemir 2015), smo tudi z našo raziskavo, na podlagi odzivov otrok, ugo-
tovili, da povezovanje vsebin s področja narave in tujega jezika pomembno
prispeva k povečanju motivacije in zanimanja za posamezne vsebine. Otroci
so bili ves čas motivirani za delo, saj so na razgiban in pester način raziskovali
čutila in lastnosti predmetov, obenem pa so usvajali nove pojme in vsebino
v tujem jeziku.
Rezultati dane raziskave potrjujejo uporabnost in pomen pristopa CLIL v
predšolskem obdobju, s katerim omogočamo smiselno, kakovostno in celo-
401
