Page 402 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 402
ta Sila, Nastja Cotič in Nataša Dolenc Orbanič
pri razumevanju pojmov hard in smooth. Iz rezultatov lahko sklenemo, da so
bile načrtovane vsebine učinkovite pri pridobivanju znanja s področja an-
gleščine.
Aktivnost in motiviranost otrok pri dejavnostih
Skupina, v kateri so se izvajale dejavnosti, velja za zelo živahno in zahtevno.
Prav zaradi tega so bile načrtovane dejavnosti izvedene v dveh skupinah in
v krajšem času, kot če bi pri dejavnostih sodelovali vsi skupaj. Na ta način so
otroci bolje sodelovali in sledili navodilom. Z vzgojiteljico so raziskovali za-
znavanje s čutili tako v igralnici kot zunaj v naravi. Spoznavali in pridobivali so
znanja o čutilih v obeh jezikih ter tako hitreje usvajali novo vsebino. Obenem
so aktivneje razmišljali o tem, kar se učijo. Zaradi medsebojnega dopolnje-
vanja vsebin v obeh jezikih so otroci hitreje razbirali pomen pojmov v angle-
škem jeziku. Vse skupaj pa je prispevalo tudi k boljšemu pomnjenju besed in
struktur. Iz posnetkov je razvidno, kako otroci primerjajo pojme v obeh jezi-
kih, si med seboj pomagajo ter se popravljajo (npr. Ana pravi: »Soft je gladek.«
Mojca jo popravi: »Ne, Soft ni gladek, je mehek.«). Izpostavili bi predvsem za-
dnjo dejavnost v angleščini, kjer smo preverjali razumevanje otrok. Posnetki
so pokazali, kako otroci samoiniciativno pokažejo, zakaj so poiskali določen
predmet. V igralnici so iskali predmete, ki jih lahko slišimo, in predmete, ki
jih ne slišimo; s predmetom so samoiniciativno ponazorili, zakaj je tako (npr.,
otrok je prinesel glavnik in pokazal, da se ne sliši, ko se češemo). Prav tako so
s stiskom roke pokazali, da je neki predmet trd in drug mehek. Ob vsem tem
so besede v angleščini tudi izgovarjali. Pri iskanju in razvrščanju predmetov
glede na določeno lastnost so bili zelo motivirani. Pozorno so poslušali uči-
teljico in sledili navodilom v angleščini. Skušali so poiskati čim bolj raznolike
predmete.
Pri izvedbi dejavnosti smo opazili, da so izkušnje posameznega otroka po-
membne pri zaznavanju okolice, kar se je izkazalo predvsem pri vohanju
snovi, saj so se zaznave otrok razlikovale (npr., nekateri otroci so za žebelj
in barvo za pleskanje (na sličicah) dejali, da ju je mogoče vohati, drugi pa,
da ne – v tem primeru smo zaznali pomen otrokovih konkretnih izkušenj s
snovmi pri reševanju nalog na delovnih listih; prav tako so nekateri otroci za-
znavali vonj ob prijemanju lesenih stvari in knjig, nekateri pa ne). Podobno
je bilo tudi pri zaznavanju glasnosti zvokov (za nekatere sta letalo in helikop-
ter glasna, za druge pa tiha – v takšnih primerih smo otroke tudi vprašali,
da nam pojasnijo, zakaj tako menijo, da bi razumeli njihovo izkušnjo) in oku-
šanju hrane (nekaterim otrokom se limona ni zdela kisla, temveč sladka). O
tem, kako različno zaznavamo s pomočjo čutil, so otroci medsebojno razpra-
vljali in tako ugotavljali, da se med seboj razlikujemo. Pri zaznavanju okolice
400
pri razumevanju pojmov hard in smooth. Iz rezultatov lahko sklenemo, da so
bile načrtovane vsebine učinkovite pri pridobivanju znanja s področja an-
gleščine.
Aktivnost in motiviranost otrok pri dejavnostih
Skupina, v kateri so se izvajale dejavnosti, velja za zelo živahno in zahtevno.
Prav zaradi tega so bile načrtovane dejavnosti izvedene v dveh skupinah in
v krajšem času, kot če bi pri dejavnostih sodelovali vsi skupaj. Na ta način so
otroci bolje sodelovali in sledili navodilom. Z vzgojiteljico so raziskovali za-
znavanje s čutili tako v igralnici kot zunaj v naravi. Spoznavali in pridobivali so
znanja o čutilih v obeh jezikih ter tako hitreje usvajali novo vsebino. Obenem
so aktivneje razmišljali o tem, kar se učijo. Zaradi medsebojnega dopolnje-
vanja vsebin v obeh jezikih so otroci hitreje razbirali pomen pojmov v angle-
škem jeziku. Vse skupaj pa je prispevalo tudi k boljšemu pomnjenju besed in
struktur. Iz posnetkov je razvidno, kako otroci primerjajo pojme v obeh jezi-
kih, si med seboj pomagajo ter se popravljajo (npr. Ana pravi: »Soft je gladek.«
Mojca jo popravi: »Ne, Soft ni gladek, je mehek.«). Izpostavili bi predvsem za-
dnjo dejavnost v angleščini, kjer smo preverjali razumevanje otrok. Posnetki
so pokazali, kako otroci samoiniciativno pokažejo, zakaj so poiskali določen
predmet. V igralnici so iskali predmete, ki jih lahko slišimo, in predmete, ki
jih ne slišimo; s predmetom so samoiniciativno ponazorili, zakaj je tako (npr.,
otrok je prinesel glavnik in pokazal, da se ne sliši, ko se češemo). Prav tako so
s stiskom roke pokazali, da je neki predmet trd in drug mehek. Ob vsem tem
so besede v angleščini tudi izgovarjali. Pri iskanju in razvrščanju predmetov
glede na določeno lastnost so bili zelo motivirani. Pozorno so poslušali uči-
teljico in sledili navodilom v angleščini. Skušali so poiskati čim bolj raznolike
predmete.
Pri izvedbi dejavnosti smo opazili, da so izkušnje posameznega otroka po-
membne pri zaznavanju okolice, kar se je izkazalo predvsem pri vohanju
snovi, saj so se zaznave otrok razlikovale (npr., nekateri otroci so za žebelj
in barvo za pleskanje (na sličicah) dejali, da ju je mogoče vohati, drugi pa,
da ne – v tem primeru smo zaznali pomen otrokovih konkretnih izkušenj s
snovmi pri reševanju nalog na delovnih listih; prav tako so nekateri otroci za-
znavali vonj ob prijemanju lesenih stvari in knjig, nekateri pa ne). Podobno
je bilo tudi pri zaznavanju glasnosti zvokov (za nekatere sta letalo in helikop-
ter glasna, za druge pa tiha – v takšnih primerih smo otroke tudi vprašali,
da nam pojasnijo, zakaj tako menijo, da bi razumeli njihovo izkušnjo) in oku-
šanju hrane (nekaterim otrokom se limona ni zdela kisla, temveč sladka). O
tem, kako različno zaznavamo s pomočjo čutil, so otroci medsebojno razpra-
vljali in tako ugotavljali, da se med seboj razlikujemo. Pri zaznavanju okolice
400
