Page 400 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 400
ta Sila, Nastja Cotič in Nataša Dolenc Orbanič
Pred izvedbo Po izvedbi ,
. , . ,
. , . ,
. , . ,
. , . ,
. , . ,
. , . ,
. , . ,
. , .
Slika 4 Število doseženih točk pri nalogah, vezanih na poznavanje čutila za okus
pred in po izvedbi dejavnosti
Pred izvedbo , Po izvedbi
. , .
. , . ,
. , . ,
. , . ,
. . ,
. , . ,
Slika 5 Število doseženih točk pri nalogah, vezanih na poznavanje čutila za voh
pred in po izvedbi dejavnosti
2a in naloga 2b). Pred izvedbo dejavnosti so otroci izkazali slabše poznavanje
tega čutila. Kar 60 otrok je na posttestu pri tej nalogi doseglo vseh 10 mo-
žnih točk. Po izvedbi dejavnosti nihče ni dosegel manj kot 8 točk. Otroci so
imeli največ težav pri nalogi, kjer so morali obkrožiti hrano, ki ima slan okus.
Kar nekaj otrok sira ni obkrožilo, kar lahko povežemo s tem, da morda otroci
doma jedo sire blažjega okusa.
Čutilo za voh so otroci pred izvedbo dejavnosti že precej dobro poznali, saj
jih je nekaj manj kot polovica (46,7 ) dosegla 6 od 7 možnih točk. En otrok
(6,7 ) je imel že veliko predznanja o čutilu za voh. Na posttestu pa so vsi
otroci izkazali izboljšanje znanja (slika 5). Podobno kakor pri čutilu za vid so
imeli največ težav z nalogo, pri kateri so morali predmet razvrstiti po dveh
lastnostih (obkroži, kar lahko vohaš, ne moreš pa okušati). Vzgojiteljica jim je
s pomočjo podvprašanj pomagala pri reševanju.
V povprečju so otroci na predtestu dosegli 26,40 točk, na posttestu pa 31,47
točk (preglednica 4), iz česar lahko sklepamo, da so izvedene dejavnosti pozi-
tivno prispevale k izboljšanju znanja o čutilih na splošno. Po analizi nalog smo
ugotovili, da je pri reševanju nalog imela veliko vlogo otrokova predhodna
izkušnja s posameznim predmetom, kar se je kazalo predvsem pri predtestu.
Rezultati posttesta kažejo napredek v poznavanju posameznih čutil. To nam
398
Pred izvedbo Po izvedbi ,
. , . ,
. , . ,
. , . ,
. , . ,
. , . ,
. , . ,
. , . ,
. , .
Slika 4 Število doseženih točk pri nalogah, vezanih na poznavanje čutila za okus
pred in po izvedbi dejavnosti
Pred izvedbo , Po izvedbi
. , .
. , . ,
. , . ,
. , . ,
. . ,
. , . ,
Slika 5 Število doseženih točk pri nalogah, vezanih na poznavanje čutila za voh
pred in po izvedbi dejavnosti
2a in naloga 2b). Pred izvedbo dejavnosti so otroci izkazali slabše poznavanje
tega čutila. Kar 60 otrok je na posttestu pri tej nalogi doseglo vseh 10 mo-
žnih točk. Po izvedbi dejavnosti nihče ni dosegel manj kot 8 točk. Otroci so
imeli največ težav pri nalogi, kjer so morali obkrožiti hrano, ki ima slan okus.
Kar nekaj otrok sira ni obkrožilo, kar lahko povežemo s tem, da morda otroci
doma jedo sire blažjega okusa.
Čutilo za voh so otroci pred izvedbo dejavnosti že precej dobro poznali, saj
jih je nekaj manj kot polovica (46,7 ) dosegla 6 od 7 možnih točk. En otrok
(6,7 ) je imel že veliko predznanja o čutilu za voh. Na posttestu pa so vsi
otroci izkazali izboljšanje znanja (slika 5). Podobno kakor pri čutilu za vid so
imeli največ težav z nalogo, pri kateri so morali predmet razvrstiti po dveh
lastnostih (obkroži, kar lahko vohaš, ne moreš pa okušati). Vzgojiteljica jim je
s pomočjo podvprašanj pomagala pri reševanju.
V povprečju so otroci na predtestu dosegli 26,40 točk, na posttestu pa 31,47
točk (preglednica 4), iz česar lahko sklepamo, da so izvedene dejavnosti pozi-
tivno prispevale k izboljšanju znanja o čutilih na splošno. Po analizi nalog smo
ugotovili, da je pri reševanju nalog imela veliko vlogo otrokova predhodna
izkušnja s posameznim predmetom, kar se je kazalo predvsem pri predtestu.
Rezultati posttesta kažejo napredek v poznavanju posameznih čutil. To nam
398
