Page 398 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 398
ta Sila, Nastja Cotič in Nataša Dolenc Orbanič
Evalvacija dejavnosti, načrtovanih in izvedenih po pristopu CLIL
Dejavnosti smo načrtovali tako, da je vzgojiteljica v slovenščini izvajala po-
membne izkustvene dejavnosti, katerih pojasnjevanje bi bilo v tujem jeziku
prezahtevno, saj vsebuje veliko neznanih besed. Pri tem se je osredotočala
tudi na to, da otroci usvojijo nove pojme v prvem jeziku in da med njimi razli-
kujejo. Učiteljica angleščine pa se je osredotočila na to, da otrokom z izvede-
nimi dejavnostmi omogoči poslušanje, prepoznavanje in razumevanje poj-
mov, povezanih s čutili in z zaznavanjem okolice. Njena navodila so bila krajša
od vzgojiteljičinih. Učiteljica angleščine je govorila samo angleško, tako da so
otroci razbirali pomen iz situacij in s pomočjo vizualne podpore ter izkušnje.
Pri načrtovanju besedišča smo predvideli, da so otroci angleška imena čutil
oz. delov telesa (npr. nose, hand, eyes) že usvojili, zato smo dejavnost nad-
gradili s tem, da smo ugotavljali, kako z njimi zaznavamo okolico (see, touch,
taste, smell, hear). Pri opisovanju predmetov pa smo izpostavili tiste lastnosti,
ki jih otroci lahko vidijo, slišijo oziroma otipajo, tako da so otroci usvajali be-
sede hard, soft, smooth, rough, loud, quiet. Pri spoznavanju ostalih čutil pa so
predvsem ugotavljali, kaj oz. ali se lahko nekaj voha ali okuša. Za podrobnejše
poučevanje in učenje, povezana s temi čutili, bi morali načrtovati še dodatne
dejavnosti v tujem jeziku.
Pomembno je poudariti, da so dejavnosti temeljile na tem, da se otrokom
omogoči izkustveno učenje tako jezikovnih kot naravoslovnih vsebin z zani-
mivimi dejavnostmi, ki jim približajo učenje tujega jezika in naravoslovja na
zabaven ter celosten način.
Učinkovitost načrtovanih dejavnosti pri pridobivanju znanja
s področja narave
Najprej smo predstavili uspešnost reševanja nalog za vsako čutilo posebej
pred in po izvedbi dejavnost. Iz slike 1 lahko razberemo, da se je znanje otrok
o čutilu za vid po izvedbi dejavnosti nadgradilo, saj je skoraj polovica otrok
(46,7 ) dosegla 6,5 točk. Enako število točk je v predtestu doseglo le 6,7
otrok. Nihče od otrok pri tej nalogi ni dosegel vseh možnih točk. Težave so se
pojavile pri nalogi, kjer so morali otroci predmete razvrstiti po dveh lastnostih
(obkroži, kar lahko vidimo, ne moremo pa slišati). Nekateri otroci so nalogo
rešili s pomočjo podvprašanj vzgojiteljice.
Pri nalogah poznavanja čutila za tip se je po izvedbi pokazal velik napredek
v znanju, saj je pred izvedbo dejavnosti le 13,3 otrok doseglo vse možne
točke pri reševanju, po izvedbi pa kar 73,3 (slika 2). Otroci so imeli največ
težav z reševanjem naloge, pri kateri so morali obkrožiti hrapave predmete;
poleg hrapavih so namreč obkrožili tudi gladke predmete (ogledalo, mizo)
396
Evalvacija dejavnosti, načrtovanih in izvedenih po pristopu CLIL
Dejavnosti smo načrtovali tako, da je vzgojiteljica v slovenščini izvajala po-
membne izkustvene dejavnosti, katerih pojasnjevanje bi bilo v tujem jeziku
prezahtevno, saj vsebuje veliko neznanih besed. Pri tem se je osredotočala
tudi na to, da otroci usvojijo nove pojme v prvem jeziku in da med njimi razli-
kujejo. Učiteljica angleščine pa se je osredotočila na to, da otrokom z izvede-
nimi dejavnostmi omogoči poslušanje, prepoznavanje in razumevanje poj-
mov, povezanih s čutili in z zaznavanjem okolice. Njena navodila so bila krajša
od vzgojiteljičinih. Učiteljica angleščine je govorila samo angleško, tako da so
otroci razbirali pomen iz situacij in s pomočjo vizualne podpore ter izkušnje.
Pri načrtovanju besedišča smo predvideli, da so otroci angleška imena čutil
oz. delov telesa (npr. nose, hand, eyes) že usvojili, zato smo dejavnost nad-
gradili s tem, da smo ugotavljali, kako z njimi zaznavamo okolico (see, touch,
taste, smell, hear). Pri opisovanju predmetov pa smo izpostavili tiste lastnosti,
ki jih otroci lahko vidijo, slišijo oziroma otipajo, tako da so otroci usvajali be-
sede hard, soft, smooth, rough, loud, quiet. Pri spoznavanju ostalih čutil pa so
predvsem ugotavljali, kaj oz. ali se lahko nekaj voha ali okuša. Za podrobnejše
poučevanje in učenje, povezana s temi čutili, bi morali načrtovati še dodatne
dejavnosti v tujem jeziku.
Pomembno je poudariti, da so dejavnosti temeljile na tem, da se otrokom
omogoči izkustveno učenje tako jezikovnih kot naravoslovnih vsebin z zani-
mivimi dejavnostmi, ki jim približajo učenje tujega jezika in naravoslovja na
zabaven ter celosten način.
Učinkovitost načrtovanih dejavnosti pri pridobivanju znanja
s področja narave
Najprej smo predstavili uspešnost reševanja nalog za vsako čutilo posebej
pred in po izvedbi dejavnost. Iz slike 1 lahko razberemo, da se je znanje otrok
o čutilu za vid po izvedbi dejavnosti nadgradilo, saj je skoraj polovica otrok
(46,7 ) dosegla 6,5 točk. Enako število točk je v predtestu doseglo le 6,7
otrok. Nihče od otrok pri tej nalogi ni dosegel vseh možnih točk. Težave so se
pojavile pri nalogi, kjer so morali otroci predmete razvrstiti po dveh lastnostih
(obkroži, kar lahko vidimo, ne moremo pa slišati). Nekateri otroci so nalogo
rešili s pomočjo podvprašanj vzgojiteljice.
Pri nalogah poznavanja čutila za tip se je po izvedbi pokazal velik napredek
v znanju, saj je pred izvedbo dejavnosti le 13,3 otrok doseglo vse možne
točke pri reševanju, po izvedbi pa kar 73,3 (slika 2). Otroci so imeli največ
težav z reševanjem naloge, pri kateri so morali obkrožiti hrapave predmete;
poleg hrapavih so namreč obkrožili tudi gladke predmete (ogledalo, mizo)
396
