Page 29 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 29
Filozofske smernice odgovornosti 29
misleka o konceptu odgovornosti. Nasprotno, v vzhodnem in orien-
talskem razmišljanju, v središcˇu konfucijske filozofije, koncept od-
govornosti prevladuje kot temeljna vrednota. Odgovornost je del no-
tranje osebnosti posameznika in ena izmed petih vrlin cˇloveka, med
katere sodijo tudi ljubezen, etika, inteligenca in predanost. Ravnati
neodgovorno vpliva na izgubo cˇlovekovega dostojanstva, kar ga po-
vezuje z živaljo. S tem je koncept odgovornosti kljucˇnega pomena za
cˇlovekovo dostojanstvo in spoštovanje cˇloveka v humanisticˇni filo-
zofiji (Williams 2008).
Kant je razvil filozofijo, povezano s cˇlovekovim dostojanstvom, od-
govornostjo in svobodo. Stopnjo odgovornosti je povezal s stopnjo
cˇlovekove svobode. Kot utemeljitelj moderne filozofije je v svoji Kri-
tiki prakticˇnega uma (1993) postavil temeljni zakon prakticˇnega uma
na osebno stališcˇe. Osebno eticˇno nacˇelo naj bo takšno, da velja za
obcˇe nacˇelo zakonodaje, kar pomeni, da je osebna eticˇna drža krite-
rij eticˇnosti. Kant je namrecˇ izhajal iz samoumevnega stališcˇa huma-
nizma, da cˇlovek ne more postati golo sredstvo, vedno morata obsta-
jati cilj in kriterij moralnega delovanja.
V sodobni zahodni misli je fenomenološka filozofija temeljno od-
govornost razvila kot notranjo individualnost in jo povezala s svo-
bodo. Kot navaja Petkovšek (2016), sta Sartre in Levinas koncept od-
govornosti postavila za temelj fenomenološke ontologije in ga upra-
vicˇila na vpletenosti sveta in skrbi za druge. S tem sta prispevala k
razumevanju prostora in okvira za eticˇno refleksivnost, ki se nanaša
na odgovornost. Sartre izpostavi temeljni odnos med svobodo, za-
nikanjem in odgovornostjo. Poudarja, da je na izbiro ljudi prvotno
vplivala absolutna odgovornost kot podlaga skupnega soglasja (an-
gl. common sense). Poudarja ontološko odgovornost in s tem pov-
zema, da se odgovornost izpostavi sama na osnovi svobodne izbire
posameznika. Ko se posameznik odlocˇi sam, s tem izbere svoj lastni
svet in je za svojo izbiro sam odgovoren. Sartre nadaljuje z moralizi-
ranjem o ontološkem konceptu odgovornosti, kjer poudari, da svo-
boda ni omejena samo na notranjo subjektivnost, ampak z njo po-
sameznik nosi odgovornost za nacˇin izbire in je s tem izpostavljen
obcˇutku odgovornosti tudi za druge ter na ta nacˇin za celotno cˇlove-
štvo (Petkovšek 2016).
Levinas (1961) se približa etiki in prevzame primarni filozofski pri-
stop, kjer je poudarjena absolutna odgovornost za drugega kot te-
meljno dejstvo življenja. Odnosi so omejeni in pogojeni z eticˇno uni-
misleka o konceptu odgovornosti. Nasprotno, v vzhodnem in orien-
talskem razmišljanju, v središcˇu konfucijske filozofije, koncept od-
govornosti prevladuje kot temeljna vrednota. Odgovornost je del no-
tranje osebnosti posameznika in ena izmed petih vrlin cˇloveka, med
katere sodijo tudi ljubezen, etika, inteligenca in predanost. Ravnati
neodgovorno vpliva na izgubo cˇlovekovega dostojanstva, kar ga po-
vezuje z živaljo. S tem je koncept odgovornosti kljucˇnega pomena za
cˇlovekovo dostojanstvo in spoštovanje cˇloveka v humanisticˇni filo-
zofiji (Williams 2008).
Kant je razvil filozofijo, povezano s cˇlovekovim dostojanstvom, od-
govornostjo in svobodo. Stopnjo odgovornosti je povezal s stopnjo
cˇlovekove svobode. Kot utemeljitelj moderne filozofije je v svoji Kri-
tiki prakticˇnega uma (1993) postavil temeljni zakon prakticˇnega uma
na osebno stališcˇe. Osebno eticˇno nacˇelo naj bo takšno, da velja za
obcˇe nacˇelo zakonodaje, kar pomeni, da je osebna eticˇna drža krite-
rij eticˇnosti. Kant je namrecˇ izhajal iz samoumevnega stališcˇa huma-
nizma, da cˇlovek ne more postati golo sredstvo, vedno morata obsta-
jati cilj in kriterij moralnega delovanja.
V sodobni zahodni misli je fenomenološka filozofija temeljno od-
govornost razvila kot notranjo individualnost in jo povezala s svo-
bodo. Kot navaja Petkovšek (2016), sta Sartre in Levinas koncept od-
govornosti postavila za temelj fenomenološke ontologije in ga upra-
vicˇila na vpletenosti sveta in skrbi za druge. S tem sta prispevala k
razumevanju prostora in okvira za eticˇno refleksivnost, ki se nanaša
na odgovornost. Sartre izpostavi temeljni odnos med svobodo, za-
nikanjem in odgovornostjo. Poudarja, da je na izbiro ljudi prvotno
vplivala absolutna odgovornost kot podlaga skupnega soglasja (an-
gl. common sense). Poudarja ontološko odgovornost in s tem pov-
zema, da se odgovornost izpostavi sama na osnovi svobodne izbire
posameznika. Ko se posameznik odlocˇi sam, s tem izbere svoj lastni
svet in je za svojo izbiro sam odgovoren. Sartre nadaljuje z moralizi-
ranjem o ontološkem konceptu odgovornosti, kjer poudari, da svo-
boda ni omejena samo na notranjo subjektivnost, ampak z njo po-
sameznik nosi odgovornost za nacˇin izbire in je s tem izpostavljen
obcˇutku odgovornosti tudi za druge ter na ta nacˇin za celotno cˇlove-
štvo (Petkovšek 2016).
Levinas (1961) se približa etiki in prevzame primarni filozofski pri-
stop, kjer je poudarjena absolutna odgovornost za drugega kot te-
meljno dejstvo življenja. Odnosi so omejeni in pogojeni z eticˇno uni-
