Page 33 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 33
Odgovornost in dimenzija dobrega pocˇutja 33
vljenja. Med razlogi za spodbujanje vecˇje individualne odgovornosti
je izpostavil do dolocˇene stopnje razvite lastnosti, kot so:
• koristnost, ki je povezana z individualno odgovornostjo na na-
cˇin, da teži k spodbujanju srecˇe in želje po zadovoljstvu;
• samospoštovanje, ki spodbuja posameznike, da prevzamejo
vecˇjo odgovornost za svoje življenje in s tem še okrepijo sa-
mospoštovanje;
• avtonomija, ki ob individualni odgovornosti dokazuje usposob-
ljenost, pri cˇemer je pomembna tudi svoboda misli;
• cˇlovekoljubnost, ki se z individualno odgovornostjo odraža kot
bistveni del, ki prispeva k ustvarjanju dobrega v življenju;
• poštenost, ki je dodeljena osebni odgovornosti z namenom, da
posamezniku lahko zagotovi pravicˇen izid v primerih, ko obsta-
ja nasprotje interesov.
C. Blackmore (2009) v raziskavi o odgovornosti, povezani z dobrim
pocˇutjem, izpostavi tri dimenzije, ki se povezujejo z ustvarjanjem
smisla in prispevajo k spodbujanju moralnega obcˇutka »dobrega«.
1. Subjektivno dobro pocˇutje se povezuje z razsežnostjo lastne-
ga pocˇutja, ki izhaja iz kulturnih vrednot, ideologije in prepri-
cˇanj ter njihovih zaznav in osebnega doživljanja (White 2009).
V kvantitativni raziskavi sta Brown in Kasser (2005) udeležence
pozvala, da ocenijo svoje obcˇutke na lestvici od »zelo vesel« do
»zelo nesrecˇen« skupaj s pogostnostjo izvajanja vrste pozitivnih
okoljskih ravnanj, kot so ugašanje lucˇi, vnovicˇna uporaba pla-
sticˇnih vrecˇk itd. Ugotovili so, da je ekološko odgovorno vede-
nje v pozitivni korelaciji s subjektivnim dobrim pocˇutjem. Po-
dobno sta Thoits in Hewitt (2001) ugotovila, da prostovoljno de-
lo prispeva k subjektivnemu obcˇutku vecˇje samozavesti in za-
dovoljstvu z življenjem ter vecˇjemu obcˇutku nadzora. Ko ljudje
opravljajo odgovorno delo in hkrati doživljajo uspeh, zacˇnejo
ceniti svoje znanje in sposobnosti ter zaupajo dejstvu, da lahko
spremenijo stvari. Poleg tega so tudi raziskave življenjskega slo-
ga pokazale, da je prevzemanje odgovornosti za lastno ravnanje
tesno povezano z motivom iskanja življenjskega smisla (Degen-
hardt 2002).
2. Dobro pocˇutje v odnosih spodbuja socialne interakcije in soli-
darnost. Veliko prodružbenih in okoljskih dejavnosti poteka v
vljenja. Med razlogi za spodbujanje vecˇje individualne odgovornosti
je izpostavil do dolocˇene stopnje razvite lastnosti, kot so:
• koristnost, ki je povezana z individualno odgovornostjo na na-
cˇin, da teži k spodbujanju srecˇe in želje po zadovoljstvu;
• samospoštovanje, ki spodbuja posameznike, da prevzamejo
vecˇjo odgovornost za svoje življenje in s tem še okrepijo sa-
mospoštovanje;
• avtonomija, ki ob individualni odgovornosti dokazuje usposob-
ljenost, pri cˇemer je pomembna tudi svoboda misli;
• cˇlovekoljubnost, ki se z individualno odgovornostjo odraža kot
bistveni del, ki prispeva k ustvarjanju dobrega v življenju;
• poštenost, ki je dodeljena osebni odgovornosti z namenom, da
posamezniku lahko zagotovi pravicˇen izid v primerih, ko obsta-
ja nasprotje interesov.
C. Blackmore (2009) v raziskavi o odgovornosti, povezani z dobrim
pocˇutjem, izpostavi tri dimenzije, ki se povezujejo z ustvarjanjem
smisla in prispevajo k spodbujanju moralnega obcˇutka »dobrega«.
1. Subjektivno dobro pocˇutje se povezuje z razsežnostjo lastne-
ga pocˇutja, ki izhaja iz kulturnih vrednot, ideologije in prepri-
cˇanj ter njihovih zaznav in osebnega doživljanja (White 2009).
V kvantitativni raziskavi sta Brown in Kasser (2005) udeležence
pozvala, da ocenijo svoje obcˇutke na lestvici od »zelo vesel« do
»zelo nesrecˇen« skupaj s pogostnostjo izvajanja vrste pozitivnih
okoljskih ravnanj, kot so ugašanje lucˇi, vnovicˇna uporaba pla-
sticˇnih vrecˇk itd. Ugotovili so, da je ekološko odgovorno vede-
nje v pozitivni korelaciji s subjektivnim dobrim pocˇutjem. Po-
dobno sta Thoits in Hewitt (2001) ugotovila, da prostovoljno de-
lo prispeva k subjektivnemu obcˇutku vecˇje samozavesti in za-
dovoljstvu z življenjem ter vecˇjemu obcˇutku nadzora. Ko ljudje
opravljajo odgovorno delo in hkrati doživljajo uspeh, zacˇnejo
ceniti svoje znanje in sposobnosti ter zaupajo dejstvu, da lahko
spremenijo stvari. Poleg tega so tudi raziskave življenjskega slo-
ga pokazale, da je prevzemanje odgovornosti za lastno ravnanje
tesno povezano z motivom iskanja življenjskega smisla (Degen-
hardt 2002).
2. Dobro pocˇutje v odnosih spodbuja socialne interakcije in soli-
darnost. Veliko prodružbenih in okoljskih dejavnosti poteka v
