Page 34 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 34
Odgovornost kot vrednota družbe
kontekstih povezovanja z drugimi ljudmi, skupinami in orga-
nizacijami. Stik s podobno mislecˇimi ljudmi je pomemben za
izpolnitev relacijske dimenzije dobrega pocˇutja, zato posame-
zniki pricˇakujejo dobro pocˇutje prek družbene interakcije. Ke-
yes (1998) meni, da zasledovanje širših družbenih ciljev vpliva
na dober obcˇutek in prispeva k sodelovanju ter vecˇanju solidar-
nosti v globalni skupnosti. Poleg tega podpora okoljski in druž-
beni odgovornosti pridobiva na pomenu nujnosti in družbeno
zaželenega statusa.
3. Materialno dobro pocˇutje se nanaša na izboljšanje fizicˇnega
zdravja in prispeva k ohranjanju okoljskih virov. Materialne raz-
sežnosti dobrega pocˇutja vkljucˇujejo materialno, fizicˇno, narav-
34 no in financˇno blaginjo ter življenjske standarde (White 2009).
Odgovorno življenje pomaga zagotoviti trajnost virov za vsa-
kogar sedaj in v prihodnje. Cˇ eprav je dolocˇena stopnja pora-
be materiala nujno potrebna za zadovoljevanje naših osnovnih
potreb, lahko prekomerno uživanje škoduje subjektivnemu do-
bremu pocˇutju in pri posameznikih povzrocˇa obcˇutek prazni-
ne. Nekatere študije kažejo, da se fizicˇno zdravje lahko okrepi
tudi z neposrednim sodelovanjem pri družbeno odgovornem
delu, kot je na primer prostovoljno delo (Thoits in Hewitt 2001).
Ljudje, ki sodelujejo pri prostovoljnih dejavnostih, imajo tudi
priložnost za ucˇenje novih spretnosti, s cˇimer povecˇajo svoje
kapitalske in zaposlitvene možnosti.
Doseganje predstavljenih dimenzij odgovornosti je povezano z
dolocˇenimi pritiski in omejitvami, ki sprožajo obcˇutke nemocˇi (Chi-
nman in Wandersman 1999). Ta vlaganja v odgovornost za skrb se
ne nanašajo samo na posameznike, temvecˇ tudi na njihove druži-
ne in skupnosti. Preglednica 3.1 prikazuje možne koristi in slabosti
odgovornosti za vsako izmed dimenzij dobrega pocˇutja.
Po drugi strani je odgovorno življenje težko breme brez podporne
družbene strukture. Brez javnega prevoza, kolesarskih poti ali pod-
pornih politik, ki ljudem omogocˇajo izbiro, da lahko združujejo pro-
stovoljno delo z drugim udejstvovanjem, ni možno vedno odgovor-
no delovati. Dolocˇene napetosti med dobrim pocˇutjem in odgovor-
nostjo je mogocˇe rešiti tudi s spremembo življenjskega sloga. Dej-
stvo je, da vsak lahko sprejme odlocˇitev o lastnem obnašanju in vsak
ima mocˇ, da spremeni stvari v danih okvirih in zmožnostih.
kontekstih povezovanja z drugimi ljudmi, skupinami in orga-
nizacijami. Stik s podobno mislecˇimi ljudmi je pomemben za
izpolnitev relacijske dimenzije dobrega pocˇutja, zato posame-
zniki pricˇakujejo dobro pocˇutje prek družbene interakcije. Ke-
yes (1998) meni, da zasledovanje širših družbenih ciljev vpliva
na dober obcˇutek in prispeva k sodelovanju ter vecˇanju solidar-
nosti v globalni skupnosti. Poleg tega podpora okoljski in druž-
beni odgovornosti pridobiva na pomenu nujnosti in družbeno
zaželenega statusa.
3. Materialno dobro pocˇutje se nanaša na izboljšanje fizicˇnega
zdravja in prispeva k ohranjanju okoljskih virov. Materialne raz-
sežnosti dobrega pocˇutja vkljucˇujejo materialno, fizicˇno, narav-
34 no in financˇno blaginjo ter življenjske standarde (White 2009).
Odgovorno življenje pomaga zagotoviti trajnost virov za vsa-
kogar sedaj in v prihodnje. Cˇ eprav je dolocˇena stopnja pora-
be materiala nujno potrebna za zadovoljevanje naših osnovnih
potreb, lahko prekomerno uživanje škoduje subjektivnemu do-
bremu pocˇutju in pri posameznikih povzrocˇa obcˇutek prazni-
ne. Nekatere študije kažejo, da se fizicˇno zdravje lahko okrepi
tudi z neposrednim sodelovanjem pri družbeno odgovornem
delu, kot je na primer prostovoljno delo (Thoits in Hewitt 2001).
Ljudje, ki sodelujejo pri prostovoljnih dejavnostih, imajo tudi
priložnost za ucˇenje novih spretnosti, s cˇimer povecˇajo svoje
kapitalske in zaposlitvene možnosti.
Doseganje predstavljenih dimenzij odgovornosti je povezano z
dolocˇenimi pritiski in omejitvami, ki sprožajo obcˇutke nemocˇi (Chi-
nman in Wandersman 1999). Ta vlaganja v odgovornost za skrb se
ne nanašajo samo na posameznike, temvecˇ tudi na njihove druži-
ne in skupnosti. Preglednica 3.1 prikazuje možne koristi in slabosti
odgovornosti za vsako izmed dimenzij dobrega pocˇutja.
Po drugi strani je odgovorno življenje težko breme brez podporne
družbene strukture. Brez javnega prevoza, kolesarskih poti ali pod-
pornih politik, ki ljudem omogocˇajo izbiro, da lahko združujejo pro-
stovoljno delo z drugim udejstvovanjem, ni možno vedno odgovor-
no delovati. Dolocˇene napetosti med dobrim pocˇutjem in odgovor-
nostjo je mogocˇe rešiti tudi s spremembo življenjskega sloga. Dej-
stvo je, da vsak lahko sprejme odlocˇitev o lastnem obnašanju in vsak
ima mocˇ, da spremeni stvari v danih okvirih in zmožnostih.
