Page 31 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 31
Individualna in kolektivna odgovornost 31
je Aristotel v svoji filozofiji posvetil pozornost vrlinam in pojem od-
govornosti izpostavil v knjigi Nikomahova etika (2002), kjer išcˇe od-
govore na vprašanja o cˇlovekovi srecˇi in cˇloveka opredeli kot družbe-
no bitje, ki je odgovorno za svoja ravnanja. Poudaril je, da je temeljna
odgovornost posameznika, da živi dobro življenje, kar je vedno le in-
dividualna izbira.
Na drugi strani so se pomembne spremembe v konceptu odgo-
vornosti pojavile s kolektivno odgovornostjo, ki je povezana bodisi z
mocˇjo inštitucije ali s pritiskom skupine. Kolektivno odgovornost je
mogocˇe pripisati javnim ali zasebnim organizacijam ali ustanovam
kot tudi organiziranim skupinam s skupnim motivom. Eticˇna odgo-
vornost se navezuje na kolektivno odgovornost in jo lahko izvaja-
jo samo skupine posameznikov. V kolektivni dimenziji odgovornosti
obstaja povezava z individualno in inštitucionalno odgovornostjo, ki
se nanaša na zagotavljanje napredka cˇloveštva v smeri skupnega do-
brega za sedanje in prihodnje generacije.
Kolektivnost dolocˇa odgovornost kot skupno vrednoto v cˇedalje
bolj povezanem svetu, kjer naši (ne)ukrepi vplivajo na življenje po-
sameznikov, skupnosti ter lokalno in globalno okolje. Posameznik,
cˇigar odgovornost izhaja iz pripadnosti skupnosti, je skupaj z dru-
gimi vpet v sistem soodvisnih procesov sodelovanja in konkuren-
ce, na osnovi katerih se išcˇejo koristi in vzpostavljajo prizadevanja
za uresnicˇitev skupnih ciljev. Glede na povecˇano globalno soodvi-
snost Chambers (2005, 203) izpostavlja nujo po vzpostavitvi in dvigu
ustrezne odgovornosti, saj smo postali bolj kot kdaj koli prej sposob-
ni vplivati na družbeno skupnost. Ob tem razumevanju je mogocˇe
odgovornost dolocˇiti in deliti na razlicˇne nacˇine glede na zmožnost,
da delujemo in živimo skupaj z ostalimi.
Kolektivni odzivi v smeri odgovorne družbe imajo mocˇ, s kate-
ro lahko vplivajo na spremembe. V zadnjem desetletju smo pricˇa
nastanku in razvoju razlicˇnih politicˇnih in družbenih gibanj, ki ne-
posredno nasprotujejo mocˇi in vplivu kapitala in racionaliziranemu
pojmovanju prostora in cˇasa. Harvey (1990) v povezovanju podob-
no mislecˇih skupin opozarja na zametke novega internacionalizma
v ekološki sferi, delujocˇega proti rasizmu, svetovni lakoti in podob-
nim globalnim problemom. Vpogled v klasifikacijo družbenih gibanj
podaja Aberle (1966), ki družbena gibanja razvrsti v štiri oblike. Locˇi
gibanja, ki se nanašajo na zagotavljanje sprememb v družbi, in gi-
banja, osredinjena na spremembe navad ali ravnanj posameznika.
je Aristotel v svoji filozofiji posvetil pozornost vrlinam in pojem od-
govornosti izpostavil v knjigi Nikomahova etika (2002), kjer išcˇe od-
govore na vprašanja o cˇlovekovi srecˇi in cˇloveka opredeli kot družbe-
no bitje, ki je odgovorno za svoja ravnanja. Poudaril je, da je temeljna
odgovornost posameznika, da živi dobro življenje, kar je vedno le in-
dividualna izbira.
Na drugi strani so se pomembne spremembe v konceptu odgo-
vornosti pojavile s kolektivno odgovornostjo, ki je povezana bodisi z
mocˇjo inštitucije ali s pritiskom skupine. Kolektivno odgovornost je
mogocˇe pripisati javnim ali zasebnim organizacijam ali ustanovam
kot tudi organiziranim skupinam s skupnim motivom. Eticˇna odgo-
vornost se navezuje na kolektivno odgovornost in jo lahko izvaja-
jo samo skupine posameznikov. V kolektivni dimenziji odgovornosti
obstaja povezava z individualno in inštitucionalno odgovornostjo, ki
se nanaša na zagotavljanje napredka cˇloveštva v smeri skupnega do-
brega za sedanje in prihodnje generacije.
Kolektivnost dolocˇa odgovornost kot skupno vrednoto v cˇedalje
bolj povezanem svetu, kjer naši (ne)ukrepi vplivajo na življenje po-
sameznikov, skupnosti ter lokalno in globalno okolje. Posameznik,
cˇigar odgovornost izhaja iz pripadnosti skupnosti, je skupaj z dru-
gimi vpet v sistem soodvisnih procesov sodelovanja in konkuren-
ce, na osnovi katerih se išcˇejo koristi in vzpostavljajo prizadevanja
za uresnicˇitev skupnih ciljev. Glede na povecˇano globalno soodvi-
snost Chambers (2005, 203) izpostavlja nujo po vzpostavitvi in dvigu
ustrezne odgovornosti, saj smo postali bolj kot kdaj koli prej sposob-
ni vplivati na družbeno skupnost. Ob tem razumevanju je mogocˇe
odgovornost dolocˇiti in deliti na razlicˇne nacˇine glede na zmožnost,
da delujemo in živimo skupaj z ostalimi.
Kolektivni odzivi v smeri odgovorne družbe imajo mocˇ, s kate-
ro lahko vplivajo na spremembe. V zadnjem desetletju smo pricˇa
nastanku in razvoju razlicˇnih politicˇnih in družbenih gibanj, ki ne-
posredno nasprotujejo mocˇi in vplivu kapitala in racionaliziranemu
pojmovanju prostora in cˇasa. Harvey (1990) v povezovanju podob-
no mislecˇih skupin opozarja na zametke novega internacionalizma
v ekološki sferi, delujocˇega proti rasizmu, svetovni lakoti in podob-
nim globalnim problemom. Vpogled v klasifikacijo družbenih gibanj
podaja Aberle (1966), ki družbena gibanja razvrsti v štiri oblike. Locˇi
gibanja, ki se nanašajo na zagotavljanje sprememb v družbi, in gi-
banja, osredinjena na spremembe navad ali ravnanj posameznika.
