Page 32 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 32
Odgovornost kot vrednota družbe
K družbenim spremembam usmerjena gibanja so t. i. transformativ-
na gibanja, ki imajo zastavljene radikalnejše cilje v zvezi z družbeni-
mi spremembami in jih skušajo dosecˇi z revolucionarnimi pristopi,
pogosto so tudi nasilna; in reformativna gibanja, ki so omejena na
dolocˇeno specificˇno strukturno ureditev družbe, ki se ne skladajo z
vrednotami ali s prepricˇanji predstavnikov gibanja, v ospredju je te-
žnja po pravicˇnejši ureditvi. Med slednje so uvršcˇena gibanja proti
splavu ali ureditvi enakih možnosti za homoseksualce in podobno.
Odrešilna gibanja so osredotocˇena na težave, ki pestijo posamezni-
ke zaradi nacˇina življenja in jim ponujajo razlicˇne rešitve. Pogosto
jih prepoznamo kot religiozna gibanja, sekte in podobno. Alternativ-
na gibanja so osredotocˇena na parcialne spremembe posameznika
in njegove vedenjske navade. Pogoji za družbena gibanja se ustvari-
32 jo zaradi razlicˇnih pritiskov v družbi. Glavni vplivi družbenih spre-
memb so zajeti v fizicˇnem okolju, politicˇnih organizacijah in kultur-
nih znacˇilnostih.
Vickers (1979) je na osnovi soodvisnosti individualne in kolektivne
odgovornosti odgovornost opredelil kot kulturni koncept, ki kaže na
našo pojavnost in odzivnost, glede na to, kako ohranjamo stabilnost
sistemov, od katerih smo odvisni, in kakšen kolektivni svet ustvarja-
mo za individualno življenje v njem.
Koncept odgovornosti na individualni ravni lahko opredelimo kot
moralno vrednotenje razmerij, ki vkljucˇuje presojo in ravnanje, gle-
de na dopustno in nedopustno, sprejemljivo in nesprejemljivo, pra-
vilno in nepravilno, v odnosu do drugega cˇloveka, družbe in narave.
Pri tem posameznika vodi etika spoštovanja, sožitja, partnerstva in
priznavanja meja ter prave mere. Vsako dejanje posameznika ima
posledice tudi na druge ljudi in okolje, zato sposobnost delovanja
nosi dolocˇene odgovornosti.
Matravers (2007) izpostavlja, da je odgovornost pogosto dojeta
v negativnem kontekstu predvsem zaradi moralnega prizvoka in z
njim povezanega obcˇutka dolžnosti in obveznosti. Vendar odgovor-
nost vkljucˇuje tudi pozitiven naboj, ki je povezan predvsem z dobrim
pocˇutjem in s koristnim ravnanjem.
Odgovornost in dimenzija dobrega pocˇutja
Odgovornost, tako pozitivna kot negativna, vpliva na razlicˇne di-
menzije dobrega pocˇutja ali blaginje posameznika. Brown (2006) je
preucˇeval pomen odgovornosti posameznikov v okviru osebnega ži-
K družbenim spremembam usmerjena gibanja so t. i. transformativ-
na gibanja, ki imajo zastavljene radikalnejše cilje v zvezi z družbeni-
mi spremembami in jih skušajo dosecˇi z revolucionarnimi pristopi,
pogosto so tudi nasilna; in reformativna gibanja, ki so omejena na
dolocˇeno specificˇno strukturno ureditev družbe, ki se ne skladajo z
vrednotami ali s prepricˇanji predstavnikov gibanja, v ospredju je te-
žnja po pravicˇnejši ureditvi. Med slednje so uvršcˇena gibanja proti
splavu ali ureditvi enakih možnosti za homoseksualce in podobno.
Odrešilna gibanja so osredotocˇena na težave, ki pestijo posamezni-
ke zaradi nacˇina življenja in jim ponujajo razlicˇne rešitve. Pogosto
jih prepoznamo kot religiozna gibanja, sekte in podobno. Alternativ-
na gibanja so osredotocˇena na parcialne spremembe posameznika
in njegove vedenjske navade. Pogoji za družbena gibanja se ustvari-
32 jo zaradi razlicˇnih pritiskov v družbi. Glavni vplivi družbenih spre-
memb so zajeti v fizicˇnem okolju, politicˇnih organizacijah in kultur-
nih znacˇilnostih.
Vickers (1979) je na osnovi soodvisnosti individualne in kolektivne
odgovornosti odgovornost opredelil kot kulturni koncept, ki kaže na
našo pojavnost in odzivnost, glede na to, kako ohranjamo stabilnost
sistemov, od katerih smo odvisni, in kakšen kolektivni svet ustvarja-
mo za individualno življenje v njem.
Koncept odgovornosti na individualni ravni lahko opredelimo kot
moralno vrednotenje razmerij, ki vkljucˇuje presojo in ravnanje, gle-
de na dopustno in nedopustno, sprejemljivo in nesprejemljivo, pra-
vilno in nepravilno, v odnosu do drugega cˇloveka, družbe in narave.
Pri tem posameznika vodi etika spoštovanja, sožitja, partnerstva in
priznavanja meja ter prave mere. Vsako dejanje posameznika ima
posledice tudi na druge ljudi in okolje, zato sposobnost delovanja
nosi dolocˇene odgovornosti.
Matravers (2007) izpostavlja, da je odgovornost pogosto dojeta
v negativnem kontekstu predvsem zaradi moralnega prizvoka in z
njim povezanega obcˇutka dolžnosti in obveznosti. Vendar odgovor-
nost vkljucˇuje tudi pozitiven naboj, ki je povezan predvsem z dobrim
pocˇutjem in s koristnim ravnanjem.
Odgovornost in dimenzija dobrega pocˇutja
Odgovornost, tako pozitivna kot negativna, vpliva na razlicˇne di-
menzije dobrega pocˇutja ali blaginje posameznika. Brown (2006) je
preucˇeval pomen odgovornosti posameznikov v okviru osebnega ži-
