Page 36 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 36
Odgovornost kot vrednota družbe
etike v odnosu do tehnološke civilizacije (Kirn 2004) izpostavi pogoj,
da se zagotovi trajni obstoj ljudi na Zemlji. To pomeni, da se koncept
odgovornosti ne nanaša zgolj na sedanjost cˇasa in prostora, temvecˇ
še posebej na prihodnost, vkljucˇno z živimi bitji in celovitostjo nara-
ve in biosfere.
Svetovna komisija za okolje (World Commission on Environment
and Development 1987) je oblikovala koncept trajnostnega razvoja
kot temeljnega cilja mednarodne skupnosti, ki opredeljuje spoštlji-
vo ravnanje z naravnimi viri z namenom zagotavljanja dobrih po-
gojev za življenje prihodnjih generacij. Koncept trajnostnega razvo-
ja je dolocˇen tudi z nacˇinom mišljenja, razumevanja sebe, družbe
in narave ter je povezan z vrednotami, kot so odgovornost, varnost,
uravnoteženost med ekonomijo in ekologijo, spoštovanje življenja
36 in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Izpostavlja se tudi globalna eti-
ka, predvsem v družbah, ki so vodilne v porabi naravnih virov, vecˇa-
nju števila prebivalstva in obremenitvi okolja. Za uveljavljanje etike
je pomembna odgovornost do okoljskih vrednot. Ekološka oziroma
okoljska zavest je del cˇlovekovega odnosa do narave in družbe ter vo-
dilo in norma odgovornega delovanja posameznika. Osnovni namen
koncepta trajnostnega razvoja se nanaša na integriranje družbeno-
kulturne, ekonomske in okoljske dimenzije v splošne politike odgo-
vornosti za trajnostni razvoj sveta.
Še dalje gredo Mulej idr. (2017) pri obravnavi prehoda s koncep-
ta trajnostnega razvoja na koncept trajnostne prihodnosti. Pri tem
pojasnjujejo, da gre za netehnološki postopek izuma in inovacij – di-
fuzije, ki ga lahko dosežemo prek treh notacij: spleta odgovornosti za
vpliv družbe na družbo, v soodvisnosti in s holisticˇnim pristopom.
Družbena odgovornost in inštitucije
Preseganje ozko pravne opredelitve družbene odgovornosti se odra-
ža tudi v politicˇnem in moralnem delovanju podjetij in korporacij, ki
si prizadevajo za odgovorno delovanje. Ideja družbene odgovornosti
je še eden od poskusov, da ekonomski subjekti, zlasti korporacije, ki
delujejo globalno, prevzamejo svoj del odgovornosti ne le pri obliko-
vanju poslovnih interesov, temvecˇ tudi z ozirom na družbo, v kateri
delujejo. V tem smislu družbena odgovornost korporacij vkljucˇuje
spoštovanje trajnostnega razvoja in okolja v skrbi za prihodnje ge-
neracije.
Carroll (2004) pri svojem raziskovanju etike in odgovornosti v or-
etike v odnosu do tehnološke civilizacije (Kirn 2004) izpostavi pogoj,
da se zagotovi trajni obstoj ljudi na Zemlji. To pomeni, da se koncept
odgovornosti ne nanaša zgolj na sedanjost cˇasa in prostora, temvecˇ
še posebej na prihodnost, vkljucˇno z živimi bitji in celovitostjo nara-
ve in biosfere.
Svetovna komisija za okolje (World Commission on Environment
and Development 1987) je oblikovala koncept trajnostnega razvoja
kot temeljnega cilja mednarodne skupnosti, ki opredeljuje spoštlji-
vo ravnanje z naravnimi viri z namenom zagotavljanja dobrih po-
gojev za življenje prihodnjih generacij. Koncept trajnostnega razvo-
ja je dolocˇen tudi z nacˇinom mišljenja, razumevanja sebe, družbe
in narave ter je povezan z vrednotami, kot so odgovornost, varnost,
uravnoteženost med ekonomijo in ekologijo, spoštovanje življenja
36 in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Izpostavlja se tudi globalna eti-
ka, predvsem v družbah, ki so vodilne v porabi naravnih virov, vecˇa-
nju števila prebivalstva in obremenitvi okolja. Za uveljavljanje etike
je pomembna odgovornost do okoljskih vrednot. Ekološka oziroma
okoljska zavest je del cˇlovekovega odnosa do narave in družbe ter vo-
dilo in norma odgovornega delovanja posameznika. Osnovni namen
koncepta trajnostnega razvoja se nanaša na integriranje družbeno-
kulturne, ekonomske in okoljske dimenzije v splošne politike odgo-
vornosti za trajnostni razvoj sveta.
Še dalje gredo Mulej idr. (2017) pri obravnavi prehoda s koncep-
ta trajnostnega razvoja na koncept trajnostne prihodnosti. Pri tem
pojasnjujejo, da gre za netehnološki postopek izuma in inovacij – di-
fuzije, ki ga lahko dosežemo prek treh notacij: spleta odgovornosti za
vpliv družbe na družbo, v soodvisnosti in s holisticˇnim pristopom.
Družbena odgovornost in inštitucije
Preseganje ozko pravne opredelitve družbene odgovornosti se odra-
ža tudi v politicˇnem in moralnem delovanju podjetij in korporacij, ki
si prizadevajo za odgovorno delovanje. Ideja družbene odgovornosti
je še eden od poskusov, da ekonomski subjekti, zlasti korporacije, ki
delujejo globalno, prevzamejo svoj del odgovornosti ne le pri obliko-
vanju poslovnih interesov, temvecˇ tudi z ozirom na družbo, v kateri
delujejo. V tem smislu družbena odgovornost korporacij vkljucˇuje
spoštovanje trajnostnega razvoja in okolja v skrbi za prihodnje ge-
neracije.
Carroll (2004) pri svojem raziskovanju etike in odgovornosti v or-
