Page 37 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 37
Družbena odgovornost in inštitucije 37
ganizacijah izpostavi razlikovanje med štirimi odgovornostmi: eko-
nomsko, pravno, eticˇno in filantropsko. Koncept družbene odgovor-
nosti je razširjen na vsa podrocˇja delovanja organizacije in temelji
na prepricˇanju, da naj se korporacije ne zanimajo zgolj za svoje in-
terese in dobicˇke, temvecˇ prispevajo tudi h kakovostnejšemu življe-
nju družbe. Družbena odgovornost ni le delovanje v skladu z zakoni
in eticˇnimi nacˇeli, temvecˇ je aktivnost podjetja širša, saj je vpeto v
družbo in se vkljucˇuje v reševanje družbenih problemov. Odgovor-
nost podjetja se odraža v skrbi za zaposlene in okolje, varnosti izdel-
kov in storitev, izbiri tržišcˇa in primernih dobaviteljev, zaposlovanju
in aktivnem sodelovanju v lokalni skupnosti.
Ob tem velja omeniti povezanost med ekonomskim, družbenim
in okoljskim razvojem, ki se odraža v ideji »triple bottom line« in
se nanaša na korporacije ali organizacije, ki poleg dobicˇkonosnosti
in ekonomskih ciljev v svoje delovanje vkljucˇujejo tudi svoj vpliv na
okoljske in socialne odnose z zaposlenimi, lokalne skupnosti in vla-
de ter s tem ocenjujejo tudi svojo ekonomsko uspešnost. To je tudi
osnova klasicˇne tradicionalne politicˇne filozofije, ki koncept orga-
nizacij enacˇi z dobrim korporativnim državljanom, ki se ne ukvarja
samo z gospodarskimi dobicˇkom, ampak zavzame tudi eticˇno držo v
odnosu do politicˇnih, socialnih in ekoloških problemov v svoji oko-
lici (Zadek 2006). Ta koncept družbene odgovornosti pomeni, da so
korporacije poleg tega, da spoštujejo zakonodajo, tudi na konstruk-
tiven nacˇin vkljucˇene pri socialnem ustvarjanju blagostanja družbe.
V tem moralnem smislu je koncept odgovornosti povezan z mo-
cˇjo in zmožnostmi korporacij, da prevzamejo svojo odgovornost, ki
jo je mogocˇe deliti na inštitucionalno odgovornost, odgovornost di-
rektorjev in menedžerjev ter koncˇno odgovornost zaposlenih v orga-
nizaciji. Koncept moralne odgovornosti korporacij presega pravno
odgovornost in vkljucˇuje številne odgovornosti, ki so eticˇno oprede-
ljene glede na razlicˇne deležnike organizacij.
Williams (2008) izpostavi razmišljanje in svoj nacˇin razumevanja
tega navideznega paradoksa odgovornosti s pojasnilom, da bolj kot
so zahteve do nas množicˇne, vecˇjo potrebo po ustreznem odzivu na-
nje cˇutimo. Vendar so v sodobni družbi pricˇakovanja, ki nas obdaja-
jo, vsestranska, spreminjajocˇa se in konfliktna, naše zahteve po od-
govornosti pa so postale bolj razširjene in obenem nedosegljivejše.
Ne glede na pesimisticˇno perspektivo meni, da je odgovornost eden
izmed bistvenih in konstruktivnih moralnih odzivov na odsotnost tr-
ganizacijah izpostavi razlikovanje med štirimi odgovornostmi: eko-
nomsko, pravno, eticˇno in filantropsko. Koncept družbene odgovor-
nosti je razširjen na vsa podrocˇja delovanja organizacije in temelji
na prepricˇanju, da naj se korporacije ne zanimajo zgolj za svoje in-
terese in dobicˇke, temvecˇ prispevajo tudi h kakovostnejšemu življe-
nju družbe. Družbena odgovornost ni le delovanje v skladu z zakoni
in eticˇnimi nacˇeli, temvecˇ je aktivnost podjetja širša, saj je vpeto v
družbo in se vkljucˇuje v reševanje družbenih problemov. Odgovor-
nost podjetja se odraža v skrbi za zaposlene in okolje, varnosti izdel-
kov in storitev, izbiri tržišcˇa in primernih dobaviteljev, zaposlovanju
in aktivnem sodelovanju v lokalni skupnosti.
Ob tem velja omeniti povezanost med ekonomskim, družbenim
in okoljskim razvojem, ki se odraža v ideji »triple bottom line« in
se nanaša na korporacije ali organizacije, ki poleg dobicˇkonosnosti
in ekonomskih ciljev v svoje delovanje vkljucˇujejo tudi svoj vpliv na
okoljske in socialne odnose z zaposlenimi, lokalne skupnosti in vla-
de ter s tem ocenjujejo tudi svojo ekonomsko uspešnost. To je tudi
osnova klasicˇne tradicionalne politicˇne filozofije, ki koncept orga-
nizacij enacˇi z dobrim korporativnim državljanom, ki se ne ukvarja
samo z gospodarskimi dobicˇkom, ampak zavzame tudi eticˇno držo v
odnosu do politicˇnih, socialnih in ekoloških problemov v svoji oko-
lici (Zadek 2006). Ta koncept družbene odgovornosti pomeni, da so
korporacije poleg tega, da spoštujejo zakonodajo, tudi na konstruk-
tiven nacˇin vkljucˇene pri socialnem ustvarjanju blagostanja družbe.
V tem moralnem smislu je koncept odgovornosti povezan z mo-
cˇjo in zmožnostmi korporacij, da prevzamejo svojo odgovornost, ki
jo je mogocˇe deliti na inštitucionalno odgovornost, odgovornost di-
rektorjev in menedžerjev ter koncˇno odgovornost zaposlenih v orga-
nizaciji. Koncept moralne odgovornosti korporacij presega pravno
odgovornost in vkljucˇuje številne odgovornosti, ki so eticˇno oprede-
ljene glede na razlicˇne deležnike organizacij.
Williams (2008) izpostavi razmišljanje in svoj nacˇin razumevanja
tega navideznega paradoksa odgovornosti s pojasnilom, da bolj kot
so zahteve do nas množicˇne, vecˇjo potrebo po ustreznem odzivu na-
nje cˇutimo. Vendar so v sodobni družbi pricˇakovanja, ki nas obdaja-
jo, vsestranska, spreminjajocˇa se in konfliktna, naše zahteve po od-
govornosti pa so postale bolj razširjene in obenem nedosegljivejše.
Ne glede na pesimisticˇno perspektivo meni, da je odgovornost eden
izmed bistvenih in konstruktivnih moralnih odzivov na odsotnost tr-
