Page 35 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 35
Odgovornost in trajnostni razvoj
Preglednica 3.1 Koristi in slabosti osebne odgovornosti
Dimenzije Koristi odgovornosti Slabosti odgovornosti
Subjektivna Obcˇutek za smisel ali pomen, ob- Obcˇutek frustracije in nemocˇi ob
cˇutek za moralnost, delati prave pomanjkanju napredka ali pre-
stvari, obcˇutek biti pod nadzo- obsežnost nalog, obcˇutki zaskr-
rom, izboljšati duševno zdravje. bljenosti glede socialnih in okolj-
skih vprašanj, nezadovoljivi od-
govori glede pomena v življenju„
poslabšano duševno zdravje za-
radi stresa.
Relacijska Solidarnost z globalno skupno- Kompromisi v odnosih z druži-
stjo, družbena integracija, druž- no/prijatelji, marginalizacija v
bena sprejetost in odobravanje, posameznikovem osebnem in
obcˇutek varnosti in gotovosti. poklicnem življenju, dodatni pri-
tiski na družino/prijatelje.
Materialna Ohranjanje virov za vse, ucˇenje Pomanjkanje cˇasa, zmanjšano fi- 35
novih spretnosti, izboljšanje fi- zicˇno zdravje.
zicˇnega zdravja, naravni in fizicˇni
okoljski viri.
Opombe Prirejeno po Blackmore (2009, 8).
Odgovornost in trajnostni razvoj
Temelj odgovornosti za cˇloveško ravnanje v odnosu do prihodnosti
zajema usmeritev v trajnostni razvoj, ki je odgovor na nevarnosti,
povezane s tveganji moderne družbe in z njenim razvojem. Ekolo-
ška ali širše pojmovana okoljska zavest ter s tem povezana etika sta
izzvali tradicionalne poglede na odnos med naravo, družbo in ra-
zvojem. Teoreticˇni razmisleki o okoljskih problemih imajo v druž-
boslovni znanosti znacˇaj paradigmatskih sprememb glede razume-
vanja družbenega razvoja, ekonomije, narave in etike. Pionir eko-
loške etike Aldo Leopold (1933) je razvil svoj koncept, ko je po dru-
gi svetovni vojni ekologija opozorila na usodno povezanost cˇlove-
ka in narave (Kirn 2004). Nove razsežnosti je ekološka, kasneje šir-
še pojmovana okoljska, etika dobila šele v zadnjih štiridesetih letih,
ko so se pojavili pomisleki o novi nevarnosti za cˇloveštvo, ki izvira
iz znanstveno-tehnološke zmožnosti napredka. Jonas (1984) oprede-
li odgovornost na globalnem konceptu in izpostavi argument, da je
tehnološki in znanstveni razvoj pomemben za narašcˇajocˇo odgovor-
nost cˇloveštva, kajti tehnološka in znanstvena civilizacija je pridobila
neizmerno mocˇ, s katero lahko unicˇi svet, zato je odgovornost cˇlove-
štva postala toliko vecˇja. Za temelj znanosti na podrocˇju bioetike in
Preglednica 3.1 Koristi in slabosti osebne odgovornosti
Dimenzije Koristi odgovornosti Slabosti odgovornosti
Subjektivna Obcˇutek za smisel ali pomen, ob- Obcˇutek frustracije in nemocˇi ob
cˇutek za moralnost, delati prave pomanjkanju napredka ali pre-
stvari, obcˇutek biti pod nadzo- obsežnost nalog, obcˇutki zaskr-
rom, izboljšati duševno zdravje. bljenosti glede socialnih in okolj-
skih vprašanj, nezadovoljivi od-
govori glede pomena v življenju„
poslabšano duševno zdravje za-
radi stresa.
Relacijska Solidarnost z globalno skupno- Kompromisi v odnosih z druži-
stjo, družbena integracija, druž- no/prijatelji, marginalizacija v
bena sprejetost in odobravanje, posameznikovem osebnem in
obcˇutek varnosti in gotovosti. poklicnem življenju, dodatni pri-
tiski na družino/prijatelje.
Materialna Ohranjanje virov za vse, ucˇenje Pomanjkanje cˇasa, zmanjšano fi- 35
novih spretnosti, izboljšanje fi- zicˇno zdravje.
zicˇnega zdravja, naravni in fizicˇni
okoljski viri.
Opombe Prirejeno po Blackmore (2009, 8).
Odgovornost in trajnostni razvoj
Temelj odgovornosti za cˇloveško ravnanje v odnosu do prihodnosti
zajema usmeritev v trajnostni razvoj, ki je odgovor na nevarnosti,
povezane s tveganji moderne družbe in z njenim razvojem. Ekolo-
ška ali širše pojmovana okoljska zavest ter s tem povezana etika sta
izzvali tradicionalne poglede na odnos med naravo, družbo in ra-
zvojem. Teoreticˇni razmisleki o okoljskih problemih imajo v druž-
boslovni znanosti znacˇaj paradigmatskih sprememb glede razume-
vanja družbenega razvoja, ekonomije, narave in etike. Pionir eko-
loške etike Aldo Leopold (1933) je razvil svoj koncept, ko je po dru-
gi svetovni vojni ekologija opozorila na usodno povezanost cˇlove-
ka in narave (Kirn 2004). Nove razsežnosti je ekološka, kasneje šir-
še pojmovana okoljska, etika dobila šele v zadnjih štiridesetih letih,
ko so se pojavili pomisleki o novi nevarnosti za cˇloveštvo, ki izvira
iz znanstveno-tehnološke zmožnosti napredka. Jonas (1984) oprede-
li odgovornost na globalnem konceptu in izpostavi argument, da je
tehnološki in znanstveni razvoj pomemben za narašcˇajocˇo odgovor-
nost cˇloveštva, kajti tehnološka in znanstvena civilizacija je pridobila
neizmerno mocˇ, s katero lahko unicˇi svet, zato je odgovornost cˇlove-
štva postala toliko vecˇja. Za temelj znanosti na podrocˇju bioetike in
