Page 43 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 43
Prerez družbenih sprememb v turizmu 43
Prerez družbenih sprememb v turizmu
Družbene spremembe na prehodu v moderno so pomembno vpli-
vale na razvoj turizma kot prostocˇasne dejavnosti in pomembnega
ekonomskega dejavnika rasti ter razvoja z izrazitim družbenim in
kulturnim vplivom.
Modernizem
Moderni razvoj je vplival na pojav sodobnega turizma, ki ga Cohen
(2008) oznacˇuje kot izrazito kulturni pojav moderne dobe. Razmah
industrializacije in urbanizacije ter tehnološki razvoj predvsem pro-
metnih sredstev in železniškega omrežja sta omogocˇila sorazmerno
hitro in cenovno dosegljivo mobilnost širši javnosti. Razcvet med-
narodnega množicˇnega turizma se je zacˇel po drugi svetovni vojni, v
poznih petdesetih oziroma zgodnjih šestdesetih letih, ko so potova-
nja postala dostopna delavskemu razredu. Na vzpon in rast turizma
so vplivali tudi številni drugi dejavniki, povezani s povecˇanjem šte-
vila prebivalstva, produktivnostjo dela, z vecˇjo razpoložljivostjo pri-
hodkov za prosti cˇas in z jasno razmejitvijo med sfero dela in sfero
prostega cˇasa. Urry (2005) navaja, da se je delo racionaliziralo in lo-
cˇilo od vsakdanjega življenja, s tem pa posledicˇno vplivalo na pojav
sfere prostega cˇasa, kar je modernemu cˇloveku odprlo pot do uživa-
nja v številnih prostocˇasnih aktivnostih, ki jih vkljucˇuje turizem.
Krippendorf (1987) je pomen prostega cˇasa v modernem zaho-
dnem življenju povezal z mobilnostjo in izpostavil, da posamezniki
vsako priložnost izrabijo za pobeg iz delovnega okolja in vsakodnev-
ne rutine. Njegov poenostavljeni model življenja v industrijski druž-
bi predstavlja »delo – dom – prosti cˇas s potovanjem«, kar odraža
zgodovinsko spremembo v ravnovesju med poklicnim življenjem in
preživljanjem prostega cˇasa med sloji urbanega prebivalstva. Pred-
nosti, ki so jo videle množice delavcev v prostem cˇasu, so vodile k
domnevam, da vrednote prostega cˇasa na razlicˇne nacˇine vplivajo
na delo.
Med širše raziskanimi primeri je delovna etika, ki je bila v politicˇ-
nem diskurzu desetletja tema številnih razprav (Giddens 1971; Har-
vey 1973) in je bila kljub ideološkim razhajanjem splošno sprejeta za
razumevanje delovnih vzorcev in praks v industrializirani družbi. Z
upadanjem trdnosti delovne etike kot spremenljivke, ki pojasnjuje
razvoj zahodnih kapitalisticˇnih trendov, se je pojavila etika prostega
cˇasa. Mills (1962) pojasni, da sta obe etiki tesno povezani, vendar je,
Prerez družbenih sprememb v turizmu
Družbene spremembe na prehodu v moderno so pomembno vpli-
vale na razvoj turizma kot prostocˇasne dejavnosti in pomembnega
ekonomskega dejavnika rasti ter razvoja z izrazitim družbenim in
kulturnim vplivom.
Modernizem
Moderni razvoj je vplival na pojav sodobnega turizma, ki ga Cohen
(2008) oznacˇuje kot izrazito kulturni pojav moderne dobe. Razmah
industrializacije in urbanizacije ter tehnološki razvoj predvsem pro-
metnih sredstev in železniškega omrežja sta omogocˇila sorazmerno
hitro in cenovno dosegljivo mobilnost širši javnosti. Razcvet med-
narodnega množicˇnega turizma se je zacˇel po drugi svetovni vojni, v
poznih petdesetih oziroma zgodnjih šestdesetih letih, ko so potova-
nja postala dostopna delavskemu razredu. Na vzpon in rast turizma
so vplivali tudi številni drugi dejavniki, povezani s povecˇanjem šte-
vila prebivalstva, produktivnostjo dela, z vecˇjo razpoložljivostjo pri-
hodkov za prosti cˇas in z jasno razmejitvijo med sfero dela in sfero
prostega cˇasa. Urry (2005) navaja, da se je delo racionaliziralo in lo-
cˇilo od vsakdanjega življenja, s tem pa posledicˇno vplivalo na pojav
sfere prostega cˇasa, kar je modernemu cˇloveku odprlo pot do uživa-
nja v številnih prostocˇasnih aktivnostih, ki jih vkljucˇuje turizem.
Krippendorf (1987) je pomen prostega cˇasa v modernem zaho-
dnem življenju povezal z mobilnostjo in izpostavil, da posamezniki
vsako priložnost izrabijo za pobeg iz delovnega okolja in vsakodnev-
ne rutine. Njegov poenostavljeni model življenja v industrijski druž-
bi predstavlja »delo – dom – prosti cˇas s potovanjem«, kar odraža
zgodovinsko spremembo v ravnovesju med poklicnim življenjem in
preživljanjem prostega cˇasa med sloji urbanega prebivalstva. Pred-
nosti, ki so jo videle množice delavcev v prostem cˇasu, so vodile k
domnevam, da vrednote prostega cˇasa na razlicˇne nacˇine vplivajo
na delo.
Med širše raziskanimi primeri je delovna etika, ki je bila v politicˇ-
nem diskurzu desetletja tema številnih razprav (Giddens 1971; Har-
vey 1973) in je bila kljub ideološkim razhajanjem splošno sprejeta za
razumevanje delovnih vzorcev in praks v industrializirani družbi. Z
upadanjem trdnosti delovne etike kot spremenljivke, ki pojasnjuje
razvoj zahodnih kapitalisticˇnih trendov, se je pojavila etika prostega
cˇasa. Mills (1962) pojasni, da sta obe etiki tesno povezani, vendar je,
