Page 44 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 44
Nad globalne izzive v turizmu z odgovornostjo
ko med seboj tekmujeta, prosti cˇas v prednosti. Etika prostega cˇasa
je pridobivala na pomenu ob pojemanju delovne etike. Butler (1991)
je izpostavil, da se obe etiki odvijata vzporedno in da je etika proste-
ga cˇasa v dolocˇenih primerih zmogljivejša kot delovna etika. Slednja
ima sicer še vedno mocˇan vpliv v mnogih družbah. Etika prostega
cˇasa se je pricˇela uveljavljati v zgodnjih osemdesetih letih z vplivom
širjenja vzorcev na podrocˇju potovanj in turizma, prevladuje v razvi-
tejših družbah in se s širjenjem blagostanja vse bolj uveljavlja tudi v
manj razvitih družbah.
Kasneje sta Mowford in Munt (2003) med razlicˇnimi vrstami turiz-
ma in prevladujocˇimi ekonomskimi ter kulturnimi odnosi v obdob-
ju moderne in postmoderne preucˇevala odnose med delovno etiko
in etiko prostega cˇasa ter jima dodala etiko ohranjanja okolja. Posa-
44 mezno vrsto etike sta povezala z odnosi mocˇi v družbi in s prevla-
dujocˇim turisticˇnim razvojem ponudbe. V klasifikacijo sta vkljucˇila
razumevanje razvoja etike in njihovega uveljavljanja prek razlicˇnih
struktur mocˇi v turisticˇni panogi, ki so kljucˇnega pomena za razu-
mevanje razvoja, vedenjskih vzorcev in oblik turizma v dolocˇenem
kulturnem in ekonomskem obdobju. V obdobju moderne se je obli-
kovala kategorija množicˇnega turizma, ki se s prehodom v postmo-
derno obdobje pocˇasi izteka. S postmoderno pa sta povezala etiko
ohranjanja okolja in trajnostni razvoj turizma.
Znacˇilnost moderne dobe je tudi v tem, da je vecˇina ljudi v po-
tovanju videla beg pred vsakodnevnimi aktivnostmi in le malo lju-
di se je zavedalo težav, povezanih z vzponom turizma. Pojav rasti in
razvoja turizma je privedel do »množicˇnega turizma« ter s tem po-
vezanih težav in negativnih vplivov na okolje, ki so postali deležni
širše pozornosti šele v zadnjem desetletju. Med sociologi in filozofi
v Franciji in Nemcˇiji se je zacˇela pojavljati kriticˇna misel o negativ-
nih posledicah razrašcˇanja turizma. Težave, povezane z razlicˇnimi
oblikami turizma in prostora, so se obravnavale interdisciplinarno.
V ospredju ni bila samo obravnava fizicˇnega naravnega okolja s stra-
ni geografov, temvecˇ se je problematika povezala z notranjim vidi-
kom odvisnosti med družbeno-kulturnimi vrednotami, identiteto in
percepcijo z vidika humanisticˇnega, sociološkega in antropološke-
ga pristopa (Urry 1985; Harvey 1985). Pogosto izpostavljene in preu-
cˇevane teme vkljucˇujejo okoljsko, socialno in kulturno degradacijo,
neenakomerno porazdelitev financˇnih koristi, spodbujanje paterna-
listicˇnih odnosov, posledice množicˇne turisticˇne potrošnje in izzive
ko med seboj tekmujeta, prosti cˇas v prednosti. Etika prostega cˇasa
je pridobivala na pomenu ob pojemanju delovne etike. Butler (1991)
je izpostavil, da se obe etiki odvijata vzporedno in da je etika proste-
ga cˇasa v dolocˇenih primerih zmogljivejša kot delovna etika. Slednja
ima sicer še vedno mocˇan vpliv v mnogih družbah. Etika prostega
cˇasa se je pricˇela uveljavljati v zgodnjih osemdesetih letih z vplivom
širjenja vzorcev na podrocˇju potovanj in turizma, prevladuje v razvi-
tejših družbah in se s širjenjem blagostanja vse bolj uveljavlja tudi v
manj razvitih družbah.
Kasneje sta Mowford in Munt (2003) med razlicˇnimi vrstami turiz-
ma in prevladujocˇimi ekonomskimi ter kulturnimi odnosi v obdob-
ju moderne in postmoderne preucˇevala odnose med delovno etiko
in etiko prostega cˇasa ter jima dodala etiko ohranjanja okolja. Posa-
44 mezno vrsto etike sta povezala z odnosi mocˇi v družbi in s prevla-
dujocˇim turisticˇnim razvojem ponudbe. V klasifikacijo sta vkljucˇila
razumevanje razvoja etike in njihovega uveljavljanja prek razlicˇnih
struktur mocˇi v turisticˇni panogi, ki so kljucˇnega pomena za razu-
mevanje razvoja, vedenjskih vzorcev in oblik turizma v dolocˇenem
kulturnem in ekonomskem obdobju. V obdobju moderne se je obli-
kovala kategorija množicˇnega turizma, ki se s prehodom v postmo-
derno obdobje pocˇasi izteka. S postmoderno pa sta povezala etiko
ohranjanja okolja in trajnostni razvoj turizma.
Znacˇilnost moderne dobe je tudi v tem, da je vecˇina ljudi v po-
tovanju videla beg pred vsakodnevnimi aktivnostmi in le malo lju-
di se je zavedalo težav, povezanih z vzponom turizma. Pojav rasti in
razvoja turizma je privedel do »množicˇnega turizma« ter s tem po-
vezanih težav in negativnih vplivov na okolje, ki so postali deležni
širše pozornosti šele v zadnjem desetletju. Med sociologi in filozofi
v Franciji in Nemcˇiji se je zacˇela pojavljati kriticˇna misel o negativ-
nih posledicah razrašcˇanja turizma. Težave, povezane z razlicˇnimi
oblikami turizma in prostora, so se obravnavale interdisciplinarno.
V ospredju ni bila samo obravnava fizicˇnega naravnega okolja s stra-
ni geografov, temvecˇ se je problematika povezala z notranjim vidi-
kom odvisnosti med družbeno-kulturnimi vrednotami, identiteto in
percepcijo z vidika humanisticˇnega, sociološkega in antropološke-
ga pristopa (Urry 1985; Harvey 1985). Pogosto izpostavljene in preu-
cˇevane teme vkljucˇujejo okoljsko, socialno in kulturno degradacijo,
neenakomerno porazdelitev financˇnih koristi, spodbujanje paterna-
listicˇnih odnosov, posledice množicˇne turisticˇne potrošnje in izzive
