Page 48 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 48
Nad globalne izzive v turizmu z odgovornostjo
znikov, ekoloških skupin in organizacij, ki spodbujajo h kriticˇnemu
in k aktivnemu delovanju državljanov v njihovem okolju. Samo za-
vedanje o problemu vpliva turizma na okolje ne zadostuje in k iz-
boljšanju stanja lahko prispeva samo okoljsko in družbeno odgovor-
no ravnanje. Zato se je trajnostni razvoj turizma izpostavil in široko
uveljavil kot ekonomsko in okoljsko sprejemljiv turizem, ki upošteva
družbene komponente in temelji na usklajenem ter uravnoteženem
odgovornem ravnanju do skupne prihodnosti.
To je vplivalo tudi na pojav številnih novodobnih oblik turizma,
ki so vzniknile kot alternativne in znacˇilne zavrnitve tradicionalne-
ga pristopa modernega »množicˇnega« turizma in se poskušajo spo-
prijeti z negativnimi vplivi turizma (Cohen 2002; Murphy in Price
2005; Stanford 2008). Pri tem ni pomembno, kako jih poimenuje-
48 mo in oznacˇimo, lahko so alternativne, odgovorne, okolju prijazne
ali trajnostne, kljucˇne so njihove skupne znacˇilnosti, ki:
• odražajo dolocˇeno obliko ohranjanja in varovanja naravnega in
družbenega okolja;
• odražajo eticˇne vrednote turistov in skupnosti (Murphy 1992);
• odražajo konstruktiven odnos v turisticˇnem sistemu med gosti-
teljem in gostom (Smith 1989);
• zagovarjajo soodvisnost narave in cˇloveka (Smith in Eadington
1992);
• poudarjajo pomen širše družbene odgovornosti (Krippendorf
1987).
Novodobne oblike turizma manifestirajo tudi ukvarjanje z identi-
teto turizma in odgovornostjo do okolja skozi trajnostni razvoj. S tem
predstavljajo pomembne tokove znotraj postmodernega kulturnega
prostora sprememb (Harvey 1990), kljub temu, da na turisticˇnih trgih
zasedajo tržno nišo. To se v praksi odraža v vzponu majhnih in spe-
cializiranih potovalnih agencij, rasti novih turisticˇnih atrakcij, pove-
zanih z nostalgicˇnim in dedišcˇinskim turizmom, ter k naravi orienti-
ranih turizmov in vecˇanju simuliranih okolij, povezanih s turisticˇno
izkušnjo. Alternativni modeli išcˇejo rešitve, ki niso vsiljene od zgoraj,
temvecˇ dopušcˇajo razvoj od spodaj, iz lokalne ali avtohtone kulturne
osnove v turisticˇni destinaciji.
Pri preucˇevanju pomena novodobnih oblik turizma se odpira tu-
di vrsta razlicˇnih vprašanj. Tako na primer Hall (1992) izpostavi di-
lemo, da se s pojmovanjem novodobnega turizma ne razlikuje vecˇ,
znikov, ekoloških skupin in organizacij, ki spodbujajo h kriticˇnemu
in k aktivnemu delovanju državljanov v njihovem okolju. Samo za-
vedanje o problemu vpliva turizma na okolje ne zadostuje in k iz-
boljšanju stanja lahko prispeva samo okoljsko in družbeno odgovor-
no ravnanje. Zato se je trajnostni razvoj turizma izpostavil in široko
uveljavil kot ekonomsko in okoljsko sprejemljiv turizem, ki upošteva
družbene komponente in temelji na usklajenem ter uravnoteženem
odgovornem ravnanju do skupne prihodnosti.
To je vplivalo tudi na pojav številnih novodobnih oblik turizma,
ki so vzniknile kot alternativne in znacˇilne zavrnitve tradicionalne-
ga pristopa modernega »množicˇnega« turizma in se poskušajo spo-
prijeti z negativnimi vplivi turizma (Cohen 2002; Murphy in Price
2005; Stanford 2008). Pri tem ni pomembno, kako jih poimenuje-
48 mo in oznacˇimo, lahko so alternativne, odgovorne, okolju prijazne
ali trajnostne, kljucˇne so njihove skupne znacˇilnosti, ki:
• odražajo dolocˇeno obliko ohranjanja in varovanja naravnega in
družbenega okolja;
• odražajo eticˇne vrednote turistov in skupnosti (Murphy 1992);
• odražajo konstruktiven odnos v turisticˇnem sistemu med gosti-
teljem in gostom (Smith 1989);
• zagovarjajo soodvisnost narave in cˇloveka (Smith in Eadington
1992);
• poudarjajo pomen širše družbene odgovornosti (Krippendorf
1987).
Novodobne oblike turizma manifestirajo tudi ukvarjanje z identi-
teto turizma in odgovornostjo do okolja skozi trajnostni razvoj. S tem
predstavljajo pomembne tokove znotraj postmodernega kulturnega
prostora sprememb (Harvey 1990), kljub temu, da na turisticˇnih trgih
zasedajo tržno nišo. To se v praksi odraža v vzponu majhnih in spe-
cializiranih potovalnih agencij, rasti novih turisticˇnih atrakcij, pove-
zanih z nostalgicˇnim in dedišcˇinskim turizmom, ter k naravi orienti-
ranih turizmov in vecˇanju simuliranih okolij, povezanih s turisticˇno
izkušnjo. Alternativni modeli išcˇejo rešitve, ki niso vsiljene od zgoraj,
temvecˇ dopušcˇajo razvoj od spodaj, iz lokalne ali avtohtone kulturne
osnove v turisticˇni destinaciji.
Pri preucˇevanju pomena novodobnih oblik turizma se odpira tu-
di vrsta razlicˇnih vprašanj. Tako na primer Hall (1992) izpostavi di-
lemo, da se s pojmovanjem novodobnega turizma ne razlikuje vecˇ,
