Page 45 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 45
Prerez družbenih sprememb v turizmu 45
v spremenjenih preferencah turistov. Ti problemi so bili opisani in
povzeti v mnogih raziskavah in publikacijah (Krippendorf 1984). Ne-
kateri izmed njih so postali globalna skrb, kot so na primer degra-
dacija okolja zaradi nenacˇrtovane urbanizacije v turisticˇnih destina-
cijah ob Sredozemskem morju, krcˇenje gozdov in posledicˇna erozija
tal v razlicˇnih regijah Himalaje, nepalske planinske poti, vznemir-
janje divjih živali s safarijskimi izleti v Keniji in podobno. Številne
kriticˇne ekonomske študije so se osredotocˇile tudi na usodo malih
otoških gospodarstev na Karibih, kjer so se zacˇeli izpostavljati nee-
naki gospodarski in socialni vplivi, povezani s turizmom. Te zgodnje
študije nakazujejo na odnose med turizmom in »nerazvitostjo« (Wil-
liams 2004).
S krizo moderne se v svoji sistemski teoriji ukvarja Wallerstein
(1991) in izpostavlja mehanizme, ki moderni svetovni sistem vodijo
do njegovega konca. Pri tem poudarja, da vzporedno potekata dva
projekta, ki sta v navzkrižju interesov napredka in svobode. Indu-
strijska moderna je s tehnološkim napredkom in z gospodarsko ra-
stjo ter s povezanim razmahom potrošništva trcˇila ob razkorak z mo-
derno osvoboditve, ki zasleduje ideal cˇloveške emancipacije. Waller-
stein (2005) trdi, da se je svetovni sistem znašel v akutni moralni in
inštitucionalni krizi, kar vodi h koncu nekega obdobja.
Na sistemske spremembe opozarja tudi Bauman (2002), ki govori
o tekocˇi moderni in s tem poveznih procesih, ki se odvijajo od spodaj
navzgor. Moderna je vzpostavila produkt težnje k liberalizaciji pred-
moderne družbe, ki se je zacˇela izražati z odklonom od starih, tra-
dicionalnih in okostenelih avtoritet in inštitucij, vkljucˇno z družino,
ki je predstavljala eticˇno tkivo. Ekonomski sistem je s tem nadvladal
tradicionalne družbene mehanizme, ki vplivajo na politicˇni in druž-
beni sistem na mikroravni. Postmoderni kritiki moderne družbe in
kulture so prepricˇani, da kriza izhaja iz novega družbenega pojmo-
vanja smisla cˇloveškega življenja v modernem cˇasu in izgube orien-
tacije, ki vodi v krizo kohezije moderne družbe (Berger in Luckmann
1999).
Sociologi, filozofi, teologi in drugi se v kontekstu postmoderniz-
ma veliko ukvarjajo s posameznikom in njegovim doživljanjem spre-
memb v družbi. Soocˇeni so s pritoževanjem nad propadom kulture,
izgubo smisla modernega cˇasa, odtujitvijo cˇloveka v poznem kapita-
lizmu, dezorientacijo cˇloveka v modernem svetu in podobnim.
Bauman (2002) postmoderno družbeno teorijo poveže s »tekocˇo
v spremenjenih preferencah turistov. Ti problemi so bili opisani in
povzeti v mnogih raziskavah in publikacijah (Krippendorf 1984). Ne-
kateri izmed njih so postali globalna skrb, kot so na primer degra-
dacija okolja zaradi nenacˇrtovane urbanizacije v turisticˇnih destina-
cijah ob Sredozemskem morju, krcˇenje gozdov in posledicˇna erozija
tal v razlicˇnih regijah Himalaje, nepalske planinske poti, vznemir-
janje divjih živali s safarijskimi izleti v Keniji in podobno. Številne
kriticˇne ekonomske študije so se osredotocˇile tudi na usodo malih
otoških gospodarstev na Karibih, kjer so se zacˇeli izpostavljati nee-
naki gospodarski in socialni vplivi, povezani s turizmom. Te zgodnje
študije nakazujejo na odnose med turizmom in »nerazvitostjo« (Wil-
liams 2004).
S krizo moderne se v svoji sistemski teoriji ukvarja Wallerstein
(1991) in izpostavlja mehanizme, ki moderni svetovni sistem vodijo
do njegovega konca. Pri tem poudarja, da vzporedno potekata dva
projekta, ki sta v navzkrižju interesov napredka in svobode. Indu-
strijska moderna je s tehnološkim napredkom in z gospodarsko ra-
stjo ter s povezanim razmahom potrošništva trcˇila ob razkorak z mo-
derno osvoboditve, ki zasleduje ideal cˇloveške emancipacije. Waller-
stein (2005) trdi, da se je svetovni sistem znašel v akutni moralni in
inštitucionalni krizi, kar vodi h koncu nekega obdobja.
Na sistemske spremembe opozarja tudi Bauman (2002), ki govori
o tekocˇi moderni in s tem poveznih procesih, ki se odvijajo od spodaj
navzgor. Moderna je vzpostavila produkt težnje k liberalizaciji pred-
moderne družbe, ki se je zacˇela izražati z odklonom od starih, tra-
dicionalnih in okostenelih avtoritet in inštitucij, vkljucˇno z družino,
ki je predstavljala eticˇno tkivo. Ekonomski sistem je s tem nadvladal
tradicionalne družbene mehanizme, ki vplivajo na politicˇni in druž-
beni sistem na mikroravni. Postmoderni kritiki moderne družbe in
kulture so prepricˇani, da kriza izhaja iz novega družbenega pojmo-
vanja smisla cˇloveškega življenja v modernem cˇasu in izgube orien-
tacije, ki vodi v krizo kohezije moderne družbe (Berger in Luckmann
1999).
Sociologi, filozofi, teologi in drugi se v kontekstu postmoderniz-
ma veliko ukvarjajo s posameznikom in njegovim doživljanjem spre-
memb v družbi. Soocˇeni so s pritoževanjem nad propadom kulture,
izgubo smisla modernega cˇasa, odtujitvijo cˇloveka v poznem kapita-
lizmu, dezorientacijo cˇloveka v modernem svetu in podobnim.
Bauman (2002) postmoderno družbeno teorijo poveže s »tekocˇo
