Page 46 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 46
Nad globalne izzive v turizmu z odgovornostjo
moderno«, v kateri izpostavi fluiden in kaoticˇen družbeni svet. V
njem posameznika predstavi kot izgubljenega, kajti družba je po-
stala nestalna, izmuzljiva, nenatancˇna in nepredvidljiva, brez trdne
opore. V tekocˇi moderni je vse v stalnem gibanju: delo, družina, lju-
bezen, intimnost in moralnost, kar vpliva na vse vidike in procese
družbenega ter politicˇnega življenja. Stalna negotovost življenje po-
sameznika vodi od enega projekta k drugemu, brez cˇasa za postanek,
vse je krhko in drobljivo, pogosto spodletijo tudi medsebojni odno-
si. Posamezniki se morajo temu negotovemu stanju stalno prilagaja-
ti, organizirati in prevzemati odgovornost za svojo lastno usodo, kar
ima po Baumanovem mnenju globok ucˇinek na identiteto. Pri tem
poudarja, da živimo v svetu, kjer je identiteta posameznikov privati-
zirana in mora za lastno identiteto in življenje odgovornost prevzeti
46 posameznik sam. Zato poziva k iskanju modelov za preživetje in ko-
lektivnih rešitev za obstoj obstojecˇe družbe (Bauman 2000, 38).
Urry (2005) turizem dojema z zornega kota turista, in sicer kot de-
javnost, nasprotno rutini vsakdanjega življenja. Cˇ e je bila za pojav
modernega turizma kljucˇna predvsem diferenciacija moderne indu-
strijske družbe, ki je botrovala locˇitvi dela in doma ter vzpostavitvi
kategorije prostega cˇasa, pa se zaradi pospešene postmoderne dedi-
ferenciacije znova znajdemo v spremenjeni situaciji – situaciji, ki jo
zaznamuje proces vnovicˇnega spajanja v moderni dobi locˇenih po-
drocˇij doma, dela in prostega cˇasa pa tudi politike, umetnosti, re-
ligije ipd. Na klišejsko vprašanje »Posel ali zabava?« namrecˇ vedno
pogosteje odgovarjamo »Oboje«. Delo in preživljanje prostega cˇasa
nista vecˇ nujno izkljucˇujocˇa se pojava. Poudarja, da enoten turisticˇni
pogled kot tak ne obstaja (Urry 2005, 1–2). Takšni pogledi so ustvarje-
ni skozi razlike, ker univerzalna izkušnja, ki je resnicˇna za vse turiste
v vseh cˇasih, ne obstaja. Nanaša se tudi na to, da je pogled v katerem
koli zgodovinskem obdobju konstruiran glede na njegovo naspro-
tje, glede na neturisticˇne oblike družbenih izkušenj in zavesti. Turi-
sticˇni pogled turista torej predstavlja sistem družbenih aktivnosti in
znakov, ki dolocˇene turisticˇne prakse locirajo ne v smislu nekih no-
tranjih karakteristik, ampak skozi kontrast, nakazan z neturisticˇnimi
družbenimi praksami, še posebej s tistimi, ki so locirane znotraj do-
ma in placˇanega dela. Turizem je nasproten sferi dela in sferi doma.
V konceptu postmodernega turizma se težnja po homogenizaci-
ji turisticˇne izkušnje razlikuje od teorij modernega turizma po tem,
da ravno nasprotno zagovarja znacˇilno množico turistov z razlicˇnimi
moderno«, v kateri izpostavi fluiden in kaoticˇen družbeni svet. V
njem posameznika predstavi kot izgubljenega, kajti družba je po-
stala nestalna, izmuzljiva, nenatancˇna in nepredvidljiva, brez trdne
opore. V tekocˇi moderni je vse v stalnem gibanju: delo, družina, lju-
bezen, intimnost in moralnost, kar vpliva na vse vidike in procese
družbenega ter politicˇnega življenja. Stalna negotovost življenje po-
sameznika vodi od enega projekta k drugemu, brez cˇasa za postanek,
vse je krhko in drobljivo, pogosto spodletijo tudi medsebojni odno-
si. Posamezniki se morajo temu negotovemu stanju stalno prilagaja-
ti, organizirati in prevzemati odgovornost za svojo lastno usodo, kar
ima po Baumanovem mnenju globok ucˇinek na identiteto. Pri tem
poudarja, da živimo v svetu, kjer je identiteta posameznikov privati-
zirana in mora za lastno identiteto in življenje odgovornost prevzeti
46 posameznik sam. Zato poziva k iskanju modelov za preživetje in ko-
lektivnih rešitev za obstoj obstojecˇe družbe (Bauman 2000, 38).
Urry (2005) turizem dojema z zornega kota turista, in sicer kot de-
javnost, nasprotno rutini vsakdanjega življenja. Cˇ e je bila za pojav
modernega turizma kljucˇna predvsem diferenciacija moderne indu-
strijske družbe, ki je botrovala locˇitvi dela in doma ter vzpostavitvi
kategorije prostega cˇasa, pa se zaradi pospešene postmoderne dedi-
ferenciacije znova znajdemo v spremenjeni situaciji – situaciji, ki jo
zaznamuje proces vnovicˇnega spajanja v moderni dobi locˇenih po-
drocˇij doma, dela in prostega cˇasa pa tudi politike, umetnosti, re-
ligije ipd. Na klišejsko vprašanje »Posel ali zabava?« namrecˇ vedno
pogosteje odgovarjamo »Oboje«. Delo in preživljanje prostega cˇasa
nista vecˇ nujno izkljucˇujocˇa se pojava. Poudarja, da enoten turisticˇni
pogled kot tak ne obstaja (Urry 2005, 1–2). Takšni pogledi so ustvarje-
ni skozi razlike, ker univerzalna izkušnja, ki je resnicˇna za vse turiste
v vseh cˇasih, ne obstaja. Nanaša se tudi na to, da je pogled v katerem
koli zgodovinskem obdobju konstruiran glede na njegovo naspro-
tje, glede na neturisticˇne oblike družbenih izkušenj in zavesti. Turi-
sticˇni pogled turista torej predstavlja sistem družbenih aktivnosti in
znakov, ki dolocˇene turisticˇne prakse locirajo ne v smislu nekih no-
tranjih karakteristik, ampak skozi kontrast, nakazan z neturisticˇnimi
družbenimi praksami, še posebej s tistimi, ki so locirane znotraj do-
ma in placˇanega dela. Turizem je nasproten sferi dela in sferi doma.
V konceptu postmodernega turizma se težnja po homogenizaci-
ji turisticˇne izkušnje razlikuje od teorij modernega turizma po tem,
da ravno nasprotno zagovarja znacˇilno množico turistov z razlicˇnimi
