Page 126 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 126
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
abilnim proizvodnim dejavnikom in količinskim obsegom proizvodnje.
Takšen odnos odraža proizvodna funkcija (Tajnikar 2006a; 2006b; Sa-
muelson in Marks 2010; Jain in Khanna 2011; Mas-Colell, Whinston in
Green 2012; Krugman in Wells 2013; Pindyck in Rubinfeld 2013; Man-
kiw 2014).
Takšne oblike krivulj proizvodnje izražajo tako imenovani zakon pa-
dajočih donosov. Zakon padajočih donosov pravi, da se donosi posame-
znih enot uporabljenega variabilnega proizvodnega dejavnika spreminja-
jo glede na odnos med količino variabilnega proizvodnega dejavnika in
količino uporabljenega fiksnega proizvodnega dejavnika. Pri manjši ko-
ličini variabilnega proizvodnega dejavnika in velikih količinah fiksnega
proizvodnega dejavnika donos dodatno uporabljenih enot variabilnega
proizvodnega dejavnika narašča. To ponazarja naraščajoči del funkcije
126 mejnega proizvoda. Toda z uporabo dodatnih enot variabilnega proizvo-
dnega dejavnika hitro dosežemo točko, ko dodatno uporabljene enote ob
dani količini enot fiksnega proizvodnega dejavnika vse manj vplivajo na
povečevanje proizvodnje. To pa povzroči, da začne mejni proizvod pada-
ti. Zakon o padajočih donosih se tako kaže v funkciji mejnega proizvo-
da, in sicer od tiste točke dalje, ko začne mejni proizvod padati. Če to
funkcijo opazujemo na sliki 9, lahko vidimo, da jo v prvem delu obliku-
je zakon naraščajočih donosov, v najvišji točki na krivulji pa prevlada za-
kon padajočih donosov. Ob tem je treba poudariti, da zakon padajočih
donosov velja ob predpostavki, da je vsaj en proizvodni dejavnik fiksen
oziroma nespremenljiv (Tajnikar 2006a; 2006b; Rebernik 2008; Jain in
Khanna 2011; Mas-Colell, Whinston in Green 2012; Krugman in Wells
2013; Pindyck in Rubinfeld 2013; Besanko, Braeutigam in Rockett 2015).
Dolgoročna analiza proizvodnje funkcije
Razlikovati moramo med donosi, ki opredeljujejo obliko kratkoročne pro-
izvodne funkcije, imenujemo jih tudi donosi variabilnega proizvodnega
dejavnika, ter tako imenovanimi donosi obsega. Donosi obsega so katego-
rija, ki je povezana z dolgoročno analizo in kaže spreminjanje obsega pro-
izvodnje, ko se sorazmerno spreminja količina vseh uporabljenih proizvo-
dnih dejavnikov. Poznamo konstantne, naraščajoče in padajoče donose
obsega. Za konstantne donose obsega je značilno, da se proizvodnja pove-
ča za enak odstotek kot uporaba vseh proizvodnih dejavnikov. Če se upo-
raba proizvodnih dejavnikov na primer poveča za deset odstotkov, se tudi
proizvodnja poveča za deset odstotkov. O naraščajočih donosih obsega go-
vorimo takrat, ko je povečanje proizvodnje nad sorazmerjem, o padajočih
donosih obsega pa govorimo takrat, ko je povečanje proizvodnje pod so-
abilnim proizvodnim dejavnikom in količinskim obsegom proizvodnje.
Takšen odnos odraža proizvodna funkcija (Tajnikar 2006a; 2006b; Sa-
muelson in Marks 2010; Jain in Khanna 2011; Mas-Colell, Whinston in
Green 2012; Krugman in Wells 2013; Pindyck in Rubinfeld 2013; Man-
kiw 2014).
Takšne oblike krivulj proizvodnje izražajo tako imenovani zakon pa-
dajočih donosov. Zakon padajočih donosov pravi, da se donosi posame-
znih enot uporabljenega variabilnega proizvodnega dejavnika spreminja-
jo glede na odnos med količino variabilnega proizvodnega dejavnika in
količino uporabljenega fiksnega proizvodnega dejavnika. Pri manjši ko-
ličini variabilnega proizvodnega dejavnika in velikih količinah fiksnega
proizvodnega dejavnika donos dodatno uporabljenih enot variabilnega
proizvodnega dejavnika narašča. To ponazarja naraščajoči del funkcije
126 mejnega proizvoda. Toda z uporabo dodatnih enot variabilnega proizvo-
dnega dejavnika hitro dosežemo točko, ko dodatno uporabljene enote ob
dani količini enot fiksnega proizvodnega dejavnika vse manj vplivajo na
povečevanje proizvodnje. To pa povzroči, da začne mejni proizvod pada-
ti. Zakon o padajočih donosih se tako kaže v funkciji mejnega proizvo-
da, in sicer od tiste točke dalje, ko začne mejni proizvod padati. Če to
funkcijo opazujemo na sliki 9, lahko vidimo, da jo v prvem delu obliku-
je zakon naraščajočih donosov, v najvišji točki na krivulji pa prevlada za-
kon padajočih donosov. Ob tem je treba poudariti, da zakon padajočih
donosov velja ob predpostavki, da je vsaj en proizvodni dejavnik fiksen
oziroma nespremenljiv (Tajnikar 2006a; 2006b; Rebernik 2008; Jain in
Khanna 2011; Mas-Colell, Whinston in Green 2012; Krugman in Wells
2013; Pindyck in Rubinfeld 2013; Besanko, Braeutigam in Rockett 2015).
Dolgoročna analiza proizvodnje funkcije
Razlikovati moramo med donosi, ki opredeljujejo obliko kratkoročne pro-
izvodne funkcije, imenujemo jih tudi donosi variabilnega proizvodnega
dejavnika, ter tako imenovanimi donosi obsega. Donosi obsega so katego-
rija, ki je povezana z dolgoročno analizo in kaže spreminjanje obsega pro-
izvodnje, ko se sorazmerno spreminja količina vseh uporabljenih proizvo-
dnih dejavnikov. Poznamo konstantne, naraščajoče in padajoče donose
obsega. Za konstantne donose obsega je značilno, da se proizvodnja pove-
ča za enak odstotek kot uporaba vseh proizvodnih dejavnikov. Če se upo-
raba proizvodnih dejavnikov na primer poveča za deset odstotkov, se tudi
proizvodnja poveča za deset odstotkov. O naraščajočih donosih obsega go-
vorimo takrat, ko je povečanje proizvodnje nad sorazmerjem, o padajočih
donosih obsega pa govorimo takrat, ko je povečanje proizvodnje pod so-
