Page 124 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 124
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
več denarnih sredstev in več investicij v inoviranje, pa so primernejša ve-
lika podjetja (You 1995; Tajnikar 2006b; Schumpeter 2008). Na ta na-
čin lahko razložimo pojav malih in velikih podjetij v različnih gospodar-
skih panogah.
Klasična mikroekonomska teorija velikosti podjetja
Klasična mikroekonomska teorija velikosti podjetja temelji na mikroeko-
nomskih načelih (Panzar 1989). Po tej teoriji velja, da posamezno podje-
tje išče določeno ravnotežje, pri katerem doseže maksimalni dobiček. Ta
teorija velja v primeru popolne konkurence, kar pomeni, da se podjetja
vsaj v začetku analize zgolj prilagajajo cenam na trgu, in da na značilnos-
ti podjetniškega okolja ne morejo vplivati. Skladno s to teorijo je podjetje
124 treba upravljati na način, da proizvaja takšen obseg proizvodnje in zapo-
sluje takšen obseg proizvodnih dejavnikov, da doseže maksimalni dobi-
ček (Tajnikar 2006b; Mas-Colell, Whinston in Green 2012; Krugman in
Wells 2013; Pindyck in Rubinfeld 2013; Besanko, Mankiw 2014; Braeut-
igam in Rockett 2015).
Ključno za razumevanje mikroekonomske teorije velikosti podjetja
je poznavanje nekaj temeljnih pojmov mikroekonomije. Na tem mestu je
treba poudariti, da stroške preučuje teorija stroškov, ta pa temelji na teo-
riji proizvodnje. Stroški namreč nastajajo z uporabo proizvodnih dejav-
nikov v proizvodnem procesu. Ker proizvodnja poteka v znotraj posame-
znih podjetij, je v teoriji stroškov in proizvodnje pozornost usmerjena k
preučevanju posameznega podjetja.
Kratkoročna analiza teorije proizvodnje
Osnova kratkoročne teorije proizvodnje je dejstvo, da lahko analizira-
mo proizvodnjo posameznega podjetja ob predpostavki, da je mogoče v
podjetju spreminjati obseg zaposlitve zgolj enega proizvodnega dejavni-
ka. Ta dejavnik se imenuje variabilni proizvodni dejavnik. Ker je obseg
uporabe ostalih proizvodnih dejavnikov v tem času nespremenjen, je to
tipična kratkoročna analiza. Za kratkoročno analizo je namreč značil-
no, da je vsaj en proizvodni dejavnik fiksen in s tem določa razpoložlji-
ve proizvodne zmogljivosti podjetja. Kratkoročna analiza je torej analiza
pri danih proizvodnih zmogljivostih (Tajnikar 2006a; 2006b; Samuelson
in Nordhaus 2010; Jain in Khanna 2011; Mas-Colell, Whinston in Gre-
en 2012; Krugman in Wells 2013; Pindyck in Rubinfeld 2013; Mankiw
2014; Besanko, Braeutigam in Rockett 2015).
več denarnih sredstev in več investicij v inoviranje, pa so primernejša ve-
lika podjetja (You 1995; Tajnikar 2006b; Schumpeter 2008). Na ta na-
čin lahko razložimo pojav malih in velikih podjetij v različnih gospodar-
skih panogah.
Klasična mikroekonomska teorija velikosti podjetja
Klasična mikroekonomska teorija velikosti podjetja temelji na mikroeko-
nomskih načelih (Panzar 1989). Po tej teoriji velja, da posamezno podje-
tje išče določeno ravnotežje, pri katerem doseže maksimalni dobiček. Ta
teorija velja v primeru popolne konkurence, kar pomeni, da se podjetja
vsaj v začetku analize zgolj prilagajajo cenam na trgu, in da na značilnos-
ti podjetniškega okolja ne morejo vplivati. Skladno s to teorijo je podjetje
124 treba upravljati na način, da proizvaja takšen obseg proizvodnje in zapo-
sluje takšen obseg proizvodnih dejavnikov, da doseže maksimalni dobi-
ček (Tajnikar 2006b; Mas-Colell, Whinston in Green 2012; Krugman in
Wells 2013; Pindyck in Rubinfeld 2013; Besanko, Mankiw 2014; Braeut-
igam in Rockett 2015).
Ključno za razumevanje mikroekonomske teorije velikosti podjetja
je poznavanje nekaj temeljnih pojmov mikroekonomije. Na tem mestu je
treba poudariti, da stroške preučuje teorija stroškov, ta pa temelji na teo-
riji proizvodnje. Stroški namreč nastajajo z uporabo proizvodnih dejav-
nikov v proizvodnem procesu. Ker proizvodnja poteka v znotraj posame-
znih podjetij, je v teoriji stroškov in proizvodnje pozornost usmerjena k
preučevanju posameznega podjetja.
Kratkoročna analiza teorije proizvodnje
Osnova kratkoročne teorije proizvodnje je dejstvo, da lahko analizira-
mo proizvodnjo posameznega podjetja ob predpostavki, da je mogoče v
podjetju spreminjati obseg zaposlitve zgolj enega proizvodnega dejavni-
ka. Ta dejavnik se imenuje variabilni proizvodni dejavnik. Ker je obseg
uporabe ostalih proizvodnih dejavnikov v tem času nespremenjen, je to
tipična kratkoročna analiza. Za kratkoročno analizo je namreč značil-
no, da je vsaj en proizvodni dejavnik fiksen in s tem določa razpoložlji-
ve proizvodne zmogljivosti podjetja. Kratkoročna analiza je torej analiza
pri danih proizvodnih zmogljivostih (Tajnikar 2006a; 2006b; Samuelson
in Nordhaus 2010; Jain in Khanna 2011; Mas-Colell, Whinston in Gre-
en 2012; Krugman in Wells 2013; Pindyck in Rubinfeld 2013; Mankiw
2014; Besanko, Braeutigam in Rockett 2015).
