Page 122 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 122
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
no ponazarja primer, ko manjša podjetja niso sposobna ustvariti lastnih
blagovnih znamk (You 1995).
V primeru, ko imamo opravka z nepopolno konkurenco, na velikost
podjetja ne vplivajo zgolj dejavniki, ki jih pripisujemo tržni segmentaci-
ji in nepopolni konkurenci. Pri tem je smiselno opredeliti vsaj še štiri de-
javnike, ki govorijo v prid malim podjetjem (You 1995; Tajnikar 2006b):
- V primeru visoke segmentacije trgov je zelo pomembna fleksi-
bilnost podjetij, ki pa je pri večjih podjetjih običajno bistveno
manjša v primerjavi z manjšimi podjetji. Fleksibilnost je poveza-
na tako s tehnologijo kot tudi z organizacijo. Visoka stopnja tr-
žne negotovosti in spreminjajoče se povpraševanje na posame-
znih trgih ne omogočata obstoja velikih podjetij, saj niso dovolj
122 fleksibilna, da bi se jim prilagajala.
- Velikost podjetij je povezana tudi z nekonkurenčnimi oblikami
nastajanja cen proizvodnih dejavnikov, ki v primeru nepopolne
konkurence niso enake za vse kupce. Nizke plače tako običajno
spodbujajo nastanek manjših podjetij, saj so nizke plače običaj-
no povezane s šibko močjo sindikatov. Manjša podjetja so pogos-
to soočena tudi z visokimi stroški kapitala zaradi manjše vloge
majhnih podjetjih na kapitalskih trgih.
- Tržna segmentacija povzroči nastajanje velikega števila tržnih
niš, pri katerih je povpraševanje običajno majhno in kratkotraj-
no. V tem kontekstu so edino mala podjetja sposobna učinkovi-
to pokrivati takšne tržne niše.
- V procesu deindustrializacije in povečevanja razvoja storitvenih
dejavnosti se pogosto oblikujejo trgi, ki zahtevajo v večji meri
podjetja manjše velikosti, ki so hkrati tudi delovno intenziv
nejša.
Teorija dinamičnih modelov
V okviru teorije dinamičnih modelov lahko najdemo več razlag o velikos-
ti podjetij. Tako imenovane stohastične teorije o velikostni distribuciji iz-
hajajo iz Gibratovega zakona, ki pravi, da stopnja rasti podjetja ni odvi-
sna od sedanje velikosti in od njegove pretekle rasti (Gibrat 1931; Simon
in Bonini 1958; You 1995). Po tem zakonu je velikost podjetij rezultat slu-
čajnosti in ne tehnologije, transakcijskih stroškov ali tržne segmentaci-
je. Ta teorija torej pravi, da velikosti podjetij ne določa noben sistematič-
ni dejavnik.
no ponazarja primer, ko manjša podjetja niso sposobna ustvariti lastnih
blagovnih znamk (You 1995).
V primeru, ko imamo opravka z nepopolno konkurenco, na velikost
podjetja ne vplivajo zgolj dejavniki, ki jih pripisujemo tržni segmentaci-
ji in nepopolni konkurenci. Pri tem je smiselno opredeliti vsaj še štiri de-
javnike, ki govorijo v prid malim podjetjem (You 1995; Tajnikar 2006b):
- V primeru visoke segmentacije trgov je zelo pomembna fleksi-
bilnost podjetij, ki pa je pri večjih podjetjih običajno bistveno
manjša v primerjavi z manjšimi podjetji. Fleksibilnost je poveza-
na tako s tehnologijo kot tudi z organizacijo. Visoka stopnja tr-
žne negotovosti in spreminjajoče se povpraševanje na posame-
znih trgih ne omogočata obstoja velikih podjetij, saj niso dovolj
122 fleksibilna, da bi se jim prilagajala.
- Velikost podjetij je povezana tudi z nekonkurenčnimi oblikami
nastajanja cen proizvodnih dejavnikov, ki v primeru nepopolne
konkurence niso enake za vse kupce. Nizke plače tako običajno
spodbujajo nastanek manjših podjetij, saj so nizke plače običaj-
no povezane s šibko močjo sindikatov. Manjša podjetja so pogos-
to soočena tudi z visokimi stroški kapitala zaradi manjše vloge
majhnih podjetjih na kapitalskih trgih.
- Tržna segmentacija povzroči nastajanje velikega števila tržnih
niš, pri katerih je povpraševanje običajno majhno in kratkotraj-
no. V tem kontekstu so edino mala podjetja sposobna učinkovi-
to pokrivati takšne tržne niše.
- V procesu deindustrializacije in povečevanja razvoja storitvenih
dejavnosti se pogosto oblikujejo trgi, ki zahtevajo v večji meri
podjetja manjše velikosti, ki so hkrati tudi delovno intenziv
nejša.
Teorija dinamičnih modelov
V okviru teorije dinamičnih modelov lahko najdemo več razlag o velikos-
ti podjetij. Tako imenovane stohastične teorije o velikostni distribuciji iz-
hajajo iz Gibratovega zakona, ki pravi, da stopnja rasti podjetja ni odvi-
sna od sedanje velikosti in od njegove pretekle rasti (Gibrat 1931; Simon
in Bonini 1958; You 1995). Po tem zakonu je velikost podjetij rezultat slu-
čajnosti in ne tehnologije, transakcijskih stroškov ali tržne segmentaci-
je. Ta teorija torej pravi, da velikosti podjetij ne določa noben sistematič-
ni dejavnik.
