Page 20 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 20
ža slovenskih splošnih bolnišnic
tehnično učinkoviti proizvajalci proizvedejo enak obseg outputa z manj-
šo količino porabljenih inputov. Tehnično učinkovitost opredelimo na
podlagi produkcijske funkcije, ki je v obliki izokvante. Primer produkcij-
ske funkcije s tehnično učinkovitimi in neučinkovitimi proizvajalci pri-
kazuje slika 1.
Predpostavljamo, da imajo proizvajalci na voljo dva proizvodna dejav-
nika, input x1 in input x2, s katerima proizvajajo določen obseg outputa
q1 ob predpostavki konstantnih donosov obsega. Poznavanje posameznih
točk proizvodnje omogoča merjenje tehnične učinkovitosti. Proizvajalci
na produkcijski funkciji, ki uporabljajo najugodnejšo kombinacijo inpu-
tov ob določenem outputu, so tehnično učinkoviti in se zato nahajajo se
na izokvanti SS”. Proizvajalci, ki proizvajajo s takšnimi kombinacijami
inputov, da se nahajajo izven izokvante SS”, pa so tehnično neučinkovi-
20 ti. V tem primeru namreč proizvajajo z večjim obsegom inputa od kon-
kurentov. Pri takšnih kombinacijah inputov je namreč mogoče proizves-
ti večji obseg outputa.
Za proizvajalce B, F in C, ki jih prikazuje slika 1, torej velja, da so
tehnično učinkoviti, saj ni proizvajalca, ki bi potreboval manj inputov.
Njihova mera učinkovitosti je 1. Za proizvajalce, ki proizvajajo s kombi-
nacijami inputov, ki jih prikazujejo točke D, A in E, pa velja, da so tehnič-
no neučinkoviti. Tehnična neučinkovitost je oddaljenost od produkcij-
ske funkcije in je na sliki 1 prikazana kot razdalja od točke A do točke F.
Tehnično učinkovitost proizvajalca torej definiramo kot (Coelli, Prasada
Rao in Battese 1998; Coelli idr. 2005; Hollingsworth in Peacock 2008;
Bogetoft in Otto 2011):
TE =0 F / 0 A, (2.1)
kar je enako:
TE=1−FA / 0 A=1−di( x , q) . (2.2)
Razmerje 0F/0A je kazalnik stopnje tehnične učinkovitosti proizva-
jalca, ki zavzame vrednost med 0 in 1. Vrednost 1 pomeni, da je proizva-
jalec v celoti tehnično učinkovit, če pa kazalnik zavzame vrednost manjšo
od 1, pa pomeni, da je proizvajalec tehnično neučinkovit. Razmerje 0F/0A
nam pove, za koliko odstotkov mora proizvajalec zmanjšati obseg porablje-
nih inputov, če želi postati tehnično učinkovit. Če je, na primer, tehnična
učinkovitost proizvajalca A 0,75, potem znaša njegova tehnična neučin-
kovitost 0,25, kar pomeni 25 odstotkov. Proizvajalec F namreč potrebu-
je zgolj 75 odstotkov inputov od tehnično neučinkovitega proizvajalca A.
tehnično učinkoviti proizvajalci proizvedejo enak obseg outputa z manj-
šo količino porabljenih inputov. Tehnično učinkovitost opredelimo na
podlagi produkcijske funkcije, ki je v obliki izokvante. Primer produkcij-
ske funkcije s tehnično učinkovitimi in neučinkovitimi proizvajalci pri-
kazuje slika 1.
Predpostavljamo, da imajo proizvajalci na voljo dva proizvodna dejav-
nika, input x1 in input x2, s katerima proizvajajo določen obseg outputa
q1 ob predpostavki konstantnih donosov obsega. Poznavanje posameznih
točk proizvodnje omogoča merjenje tehnične učinkovitosti. Proizvajalci
na produkcijski funkciji, ki uporabljajo najugodnejšo kombinacijo inpu-
tov ob določenem outputu, so tehnično učinkoviti in se zato nahajajo se
na izokvanti SS”. Proizvajalci, ki proizvajajo s takšnimi kombinacijami
inputov, da se nahajajo izven izokvante SS”, pa so tehnično neučinkovi-
20 ti. V tem primeru namreč proizvajajo z večjim obsegom inputa od kon-
kurentov. Pri takšnih kombinacijah inputov je namreč mogoče proizves-
ti večji obseg outputa.
Za proizvajalce B, F in C, ki jih prikazuje slika 1, torej velja, da so
tehnično učinkoviti, saj ni proizvajalca, ki bi potreboval manj inputov.
Njihova mera učinkovitosti je 1. Za proizvajalce, ki proizvajajo s kombi-
nacijami inputov, ki jih prikazujejo točke D, A in E, pa velja, da so tehnič-
no neučinkoviti. Tehnična neučinkovitost je oddaljenost od produkcij-
ske funkcije in je na sliki 1 prikazana kot razdalja od točke A do točke F.
Tehnično učinkovitost proizvajalca torej definiramo kot (Coelli, Prasada
Rao in Battese 1998; Coelli idr. 2005; Hollingsworth in Peacock 2008;
Bogetoft in Otto 2011):
TE =0 F / 0 A, (2.1)
kar je enako:
TE=1−FA / 0 A=1−di( x , q) . (2.2)
Razmerje 0F/0A je kazalnik stopnje tehnične učinkovitosti proizva-
jalca, ki zavzame vrednost med 0 in 1. Vrednost 1 pomeni, da je proizva-
jalec v celoti tehnično učinkovit, če pa kazalnik zavzame vrednost manjšo
od 1, pa pomeni, da je proizvajalec tehnično neučinkovit. Razmerje 0F/0A
nam pove, za koliko odstotkov mora proizvajalec zmanjšati obseg porablje-
nih inputov, če želi postati tehnično učinkovit. Če je, na primer, tehnična
učinkovitost proizvajalca A 0,75, potem znaša njegova tehnična neučin-
kovitost 0,25, kar pomeni 25 odstotkov. Proizvajalec F namreč potrebu-
je zgolj 75 odstotkov inputov od tehnično neučinkovitega proizvajalca A.
