Page 32 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 32
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
številom zdravstvenega osebja, bolniških postelj, opreme in podobno ter
številom pregledov ali številom operacij.
Alokacijsko učinkovitost pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti lahko
definiramo na enak način, kot smo definirali alokacijsko učinkovitost pri
proizvajalcih znotraj ekonomske teorije. Alokacijsko učinkovitost izva-
jalec zdravstvene dejavnosti doseže, če za proizvodnjo določenega obse-
ga zdravstvenih storitev uporablja ustrezno kombinacijo inputov glede na
njihove relativne cene. Medtem ko je določen obseg zdravstvenih storitev
mogoče proizvesti z različno kombinacijo inputov, je izvajalec zdravstve-
nih storitev alokacijsko učinkovit le, če zaposluje inpute v takšnem raz-
merju, ki omogočajo proizvodnjo zdravstvenih storitev z najnižjimi mož-
nimi stroški. Feldstein (2011) navaja nekatere posebnosti pri proizvodnji
zdravstvenih storitev. Med njimi so omejitve zaradi medsebojne zamen-
32 ljivosti nekaterih proizvodnih dejavnikov, kot so zdravniki in medicinske
sestre. Posebnost pri izvajalcih zdravstvenih storitev je tudi netržno obli-
kovanje cen proizvodnih dejavnikov in outputov, nepopolna konkurenca
in odsotnost zasebne lastnine. Toda kljub navedenim posebnostim lahko
mere alokacijske učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti opredeli-
mo na enak način, kot je bilo to prikazano v razdelku »Opredelitev poj-
ma učinkovitost znotraj ekonomske teorije«.
Stroškovno oziroma ekonomsko učinkovitost izvajalcev zdravstvene
dejavnosti opredelimo kot produkt tehnične in alokacijske učinkovitosti
izvajalcev zdravstvene dejavnosti. To pomeni, da sta tehnična in aloka-
cijska učinkovitost dve sestavini skupne stroškovne učinkovitosti izvajal-
cev zdravstvene dejavnosti. Ta opredelitev je enaka opredelitvi stroškovne
učinkovitosti pri proizvajalcih običajnih vrst dobrin. Izvajalec zdravstve-
nih storitev ni tehnično in alokacijsko učinkovit, če nima najnižjih stro-
škov pri proizvodnji določenega obsega zdravstvenih storitev. To pomeni,
da je stroškovna učinkovitost dosežena le, če se inputi, ki jih pri izvajal-
cih zdravstvenih storitev izrazimo v obliki zdravstvenega osebja, zgradb,
opreme bolniških postelj, medicinskega materialna, zdravil in drugih
inputov, kombinirajo na način, ki omogoča proizvodnjo določenega ob-
sega zdravstvenih storitev z najnižjimi možnimi stroški po enoti proizvo-
dnje. Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo torej pri proizvodnji z naj-
nižjimi možnimi stroški uporabiti optimalno kombinacije inputov.
Če opazujemo širšo opredelitev zdravstvene funkcije, vidimo, da pri-
kazuje odnos med zdravstvenimi storitvami in zdravjem prebivalstva. V
zdravstveni ekonomiki se preoblikovanje zdravstvenih storitev v zdravje
obravnava kot standardna produkcijska funkcija. Potreba po zdravju, ki
jo lahko opredelimo kot končni output, vodi k povpraševanju po različ-
številom zdravstvenega osebja, bolniških postelj, opreme in podobno ter
številom pregledov ali številom operacij.
Alokacijsko učinkovitost pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti lahko
definiramo na enak način, kot smo definirali alokacijsko učinkovitost pri
proizvajalcih znotraj ekonomske teorije. Alokacijsko učinkovitost izva-
jalec zdravstvene dejavnosti doseže, če za proizvodnjo določenega obse-
ga zdravstvenih storitev uporablja ustrezno kombinacijo inputov glede na
njihove relativne cene. Medtem ko je določen obseg zdravstvenih storitev
mogoče proizvesti z različno kombinacijo inputov, je izvajalec zdravstve-
nih storitev alokacijsko učinkovit le, če zaposluje inpute v takšnem raz-
merju, ki omogočajo proizvodnjo zdravstvenih storitev z najnižjimi mož-
nimi stroški. Feldstein (2011) navaja nekatere posebnosti pri proizvodnji
zdravstvenih storitev. Med njimi so omejitve zaradi medsebojne zamen-
32 ljivosti nekaterih proizvodnih dejavnikov, kot so zdravniki in medicinske
sestre. Posebnost pri izvajalcih zdravstvenih storitev je tudi netržno obli-
kovanje cen proizvodnih dejavnikov in outputov, nepopolna konkurenca
in odsotnost zasebne lastnine. Toda kljub navedenim posebnostim lahko
mere alokacijske učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti opredeli-
mo na enak način, kot je bilo to prikazano v razdelku »Opredelitev poj-
ma učinkovitost znotraj ekonomske teorije«.
Stroškovno oziroma ekonomsko učinkovitost izvajalcev zdravstvene
dejavnosti opredelimo kot produkt tehnične in alokacijske učinkovitosti
izvajalcev zdravstvene dejavnosti. To pomeni, da sta tehnična in aloka-
cijska učinkovitost dve sestavini skupne stroškovne učinkovitosti izvajal-
cev zdravstvene dejavnosti. Ta opredelitev je enaka opredelitvi stroškovne
učinkovitosti pri proizvajalcih običajnih vrst dobrin. Izvajalec zdravstve-
nih storitev ni tehnično in alokacijsko učinkovit, če nima najnižjih stro-
škov pri proizvodnji določenega obsega zdravstvenih storitev. To pomeni,
da je stroškovna učinkovitost dosežena le, če se inputi, ki jih pri izvajal-
cih zdravstvenih storitev izrazimo v obliki zdravstvenega osebja, zgradb,
opreme bolniških postelj, medicinskega materialna, zdravil in drugih
inputov, kombinirajo na način, ki omogoča proizvodnjo določenega ob-
sega zdravstvenih storitev z najnižjimi možnimi stroški po enoti proizvo-
dnje. Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo torej pri proizvodnji z naj-
nižjimi možnimi stroški uporabiti optimalno kombinacije inputov.
Če opazujemo širšo opredelitev zdravstvene funkcije, vidimo, da pri-
kazuje odnos med zdravstvenimi storitvami in zdravjem prebivalstva. V
zdravstveni ekonomiki se preoblikovanje zdravstvenih storitev v zdravje
obravnava kot standardna produkcijska funkcija. Potreba po zdravju, ki
jo lahko opredelimo kot končni output, vodi k povpraševanju po različ-
