Page 79 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 79
Učinkovitost izvajalcev zdravstvene dejavnosti 79
sredstev smo zanemarili vpliv stopnje odpisanosti opreme. Obseg inputa
kapital je tako izračunan kot vsota vrednosti nepremičnin in opreme ter
ostalih opredmetenih osnovnih sredstev. Pri opredelitvi vrednosti opred-
metenih osnovnih sredstev je treba zagotoviti primerljivost podatkov za
celotno opazovano obdobje, zato smo vse vrednosti osnovnih opredmete-
nih sredstev deflacionirali. Nakupne vrednosti opredmetenih osnovnih
sredstev se namreč v času spreminjajo, zato so vse vrednosti deflacionira-
ne na začetno leto opazovanja, torej na leto 2005. Pri tem smo vrednosti
nepremičnin deflacionirali na podlagi indeksa cen stanovanjih nepremič-
nin, vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev pa smo
deflacionirali na podlagi indeksa cen življenjskih proizvodov za zdravila
in medicinske izdelke.
Poleg podatkov o obsegu porabljenih inputov pa za izračun aloka-
cijske in stroškovne učinkovitosti potrebujemo podatke o ceni inputov.
Ceno inputa delo smo izračunali kot razmerje med letnim stroškom dela
posamezne bolnišnice in povprečnim številom zaposlenih, izračuna-
nim na podlagi števila opravljenih ur. Cena dela nam tako pove, kolik-
šen je povprečen letni strošek dela za posamezno bolnišnico na zaposlene-
ga, izražen v evrih. Ker opazujemo bolnišnice znotraj daljšega časovnega
obdobja, je pri izračunu cene dela treba upoštevati realne stroške dela.
Realne vrednosti stroškov dela smo izračunali tako, da smo nominalne
vrednosti stroškov dela deflacionirali z ustreznim deflatorjem. Pri tem
smo uporabili indeks cen življenjskih potrebščin, s pomočjo katerega smo
lahko izračunali realno vrednost cene dela posamezne bolnišnice, ki po-
nazarja realen strošek dela na posameznega zaposlenega. Skladno s tem
smo pri izračunu cene dela nominalne stroške dela deflacionirali na zače-
tno analizirano leto, torej na leto 2005.
Cena kapitala je odvisna od definiranja obsega inputa kapitala. Pri
analizi učinkovitosti smo obseg inputa kapital definirali v obliki osnov-
nih opredmetenih sredstev, s katerimi razpolagajo posamezne bol-
nišnice. Skladno s tem smo podatke o ceni inputa kapitala, izražene v
evrih, izračunali tako, da smo vsoto stroškov amortizacije in odhodkov
iz financiranja delili z vrednostjo osnovnih opredmetenih sredstev. Za
osnovna opredmetena sredstva je namreč značilno, da se amortizirajo,
kar pomeni, da nastanejo stroški amortizacije, njihov nakup pa lahko
bolnišnice financirajo z lastniškim ali dolžniškim kapitalom. V prime-
ru nakupa osnovnih sredstev z dolžniškim kapitalom nastanejo na ta ra-
čun odhodki iz financiranja, zato smo pri izračunu cene kapitala upošte-
vali tako stroške amortizacije kot tudi odhodke iz financiranja. Tudi v
sredstev smo zanemarili vpliv stopnje odpisanosti opreme. Obseg inputa
kapital je tako izračunan kot vsota vrednosti nepremičnin in opreme ter
ostalih opredmetenih osnovnih sredstev. Pri opredelitvi vrednosti opred-
metenih osnovnih sredstev je treba zagotoviti primerljivost podatkov za
celotno opazovano obdobje, zato smo vse vrednosti osnovnih opredmete-
nih sredstev deflacionirali. Nakupne vrednosti opredmetenih osnovnih
sredstev se namreč v času spreminjajo, zato so vse vrednosti deflacionira-
ne na začetno leto opazovanja, torej na leto 2005. Pri tem smo vrednosti
nepremičnin deflacionirali na podlagi indeksa cen stanovanjih nepremič-
nin, vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev pa smo
deflacionirali na podlagi indeksa cen življenjskih proizvodov za zdravila
in medicinske izdelke.
Poleg podatkov o obsegu porabljenih inputov pa za izračun aloka-
cijske in stroškovne učinkovitosti potrebujemo podatke o ceni inputov.
Ceno inputa delo smo izračunali kot razmerje med letnim stroškom dela
posamezne bolnišnice in povprečnim številom zaposlenih, izračuna-
nim na podlagi števila opravljenih ur. Cena dela nam tako pove, kolik-
šen je povprečen letni strošek dela za posamezno bolnišnico na zaposlene-
ga, izražen v evrih. Ker opazujemo bolnišnice znotraj daljšega časovnega
obdobja, je pri izračunu cene dela treba upoštevati realne stroške dela.
Realne vrednosti stroškov dela smo izračunali tako, da smo nominalne
vrednosti stroškov dela deflacionirali z ustreznim deflatorjem. Pri tem
smo uporabili indeks cen življenjskih potrebščin, s pomočjo katerega smo
lahko izračunali realno vrednost cene dela posamezne bolnišnice, ki po-
nazarja realen strošek dela na posameznega zaposlenega. Skladno s tem
smo pri izračunu cene dela nominalne stroške dela deflacionirali na zače-
tno analizirano leto, torej na leto 2005.
Cena kapitala je odvisna od definiranja obsega inputa kapitala. Pri
analizi učinkovitosti smo obseg inputa kapital definirali v obliki osnov-
nih opredmetenih sredstev, s katerimi razpolagajo posamezne bol-
nišnice. Skladno s tem smo podatke o ceni inputa kapitala, izražene v
evrih, izračunali tako, da smo vsoto stroškov amortizacije in odhodkov
iz financiranja delili z vrednostjo osnovnih opredmetenih sredstev. Za
osnovna opredmetena sredstva je namreč značilno, da se amortizirajo,
kar pomeni, da nastanejo stroški amortizacije, njihov nakup pa lahko
bolnišnice financirajo z lastniškim ali dolžniškim kapitalom. V prime-
ru nakupa osnovnih sredstev z dolžniškim kapitalom nastanejo na ta ra-
čun odhodki iz financiranja, zato smo pri izračunu cene kapitala upošte-
vali tako stroške amortizacije kot tudi odhodke iz financiranja. Tudi v
