Page 78 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 78
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
študije, ki preučujejo učinkovitost bolnišnic, običajno kot output bolni-
šnice definirajo število vseh obravnavanih bolnikov (Yang in Zeng 2014;
Kinyanjui, Gachanja in Muchai 2015; Samer 2016). Znotraj metode SFA
je torej output definiran v obliki števila obravnavanih bolnikov, ki pred-
stavlja seštevek bolnikov, ki so jih bolnišnice obravnavale znotraj special
istične ambulantne dejavnosti in znotraj specialistične hospitalne dejav-
nosti. Agregiran output je torej vsota outputa ambulantne dejavnosti in
outputa hospitalne dejavnosti.
Poleg podatkov o obsegu outputov pa za analizo učinkovitosti potre-
bujemo tudi podatke o obsegu porabljenih inputov. Za analizo tehnične,
alokacijske in stroškovne učinkovitosti potrebujemo podatke tako o ko-
ličinskem obsegu inputov kot tudi podatke o cenah porabljenih inputov.
78 Podatke o posameznih vrstah inputov smo pridobili iz računovodskih iz-
kazov oziroma letnih poslovnih in strokovnih poročil opazovanih bolni-
šnic, ki jih zbira AJPES, in iz podatkov o poslovanju zdravstvenih zavo-
dov, ki jih zbira Združenje zdravstvenih zavodov.
Za analizo učinkovitosti smo oblikovali dve vrsti inputa, in sicer skla-
dno s klasično ekonomsko teorijo smo inpute opredelili v obliki inputa
delo in inputa kapital. Input delo smo izrazili s povprečnim številom za-
poslenih, ocenjenim na podlagi opravljenih ur. Ta mera je v primerjavi s
klasično mero proizvodnega dejavnika delo, ki opredeljuje število zapo-
slenih konec koledarskega leta, primernejša. Povprečno število zaposle-
nih, ocenjenih na podlagi opravljenih ur, namreč upošteva razlike med
tistimi, ki so zaposleni za poln delovni čas, in med tistimi, ki so zaposle-
ni za krajši delovni čas. Poleg tega znotraj opazovanih bolnišnic upošte-
va tudi nadurno delo oziroma dežurstva. To je hkrati v analizah učinko-
vitosti tudi najpogosteje uporabljena mera proizvodnega dejavnika delo
(Coelli idr. 2005). Obseg inputa delo v obliki povprečnega števila zapo-
slenih, ocenjenega na podlagi opravljenih ur, smo izračunali kot razmer-
je med številom delovnih ur v opazovanem letu in številom možnih ur v
opazovanem letu.
Za izračun tehnične učinkovitosti izvajalcev poleg podatkov o koli-
činskem obsegu inputa delo potrebujemo tudi podatke o količinskem ob-
segu inputa kapital. Obseg inputa kapital smo izrazili v obliki vrednosti
opredmetenih osnovnih sredstev, ki so izražene v evrih. V računovod-
skih izkazih so namreč opredeljene vrednosti vseh posameznih osnovnih
sredstev, ki jih uporabljajo bolnišnice, med katerimi smo uporabili podat-
ke o vrednosti nepremičnin in opreme ter drugih opredmetenih osnov-
nih sredstev. Z uporabo podatkov o vrednosti opredmetenih osnovnih
študije, ki preučujejo učinkovitost bolnišnic, običajno kot output bolni-
šnice definirajo število vseh obravnavanih bolnikov (Yang in Zeng 2014;
Kinyanjui, Gachanja in Muchai 2015; Samer 2016). Znotraj metode SFA
je torej output definiran v obliki števila obravnavanih bolnikov, ki pred-
stavlja seštevek bolnikov, ki so jih bolnišnice obravnavale znotraj special
istične ambulantne dejavnosti in znotraj specialistične hospitalne dejav-
nosti. Agregiran output je torej vsota outputa ambulantne dejavnosti in
outputa hospitalne dejavnosti.
Poleg podatkov o obsegu outputov pa za analizo učinkovitosti potre-
bujemo tudi podatke o obsegu porabljenih inputov. Za analizo tehnične,
alokacijske in stroškovne učinkovitosti potrebujemo podatke tako o ko-
ličinskem obsegu inputov kot tudi podatke o cenah porabljenih inputov.
78 Podatke o posameznih vrstah inputov smo pridobili iz računovodskih iz-
kazov oziroma letnih poslovnih in strokovnih poročil opazovanih bolni-
šnic, ki jih zbira AJPES, in iz podatkov o poslovanju zdravstvenih zavo-
dov, ki jih zbira Združenje zdravstvenih zavodov.
Za analizo učinkovitosti smo oblikovali dve vrsti inputa, in sicer skla-
dno s klasično ekonomsko teorijo smo inpute opredelili v obliki inputa
delo in inputa kapital. Input delo smo izrazili s povprečnim številom za-
poslenih, ocenjenim na podlagi opravljenih ur. Ta mera je v primerjavi s
klasično mero proizvodnega dejavnika delo, ki opredeljuje število zapo-
slenih konec koledarskega leta, primernejša. Povprečno število zaposle-
nih, ocenjenih na podlagi opravljenih ur, namreč upošteva razlike med
tistimi, ki so zaposleni za poln delovni čas, in med tistimi, ki so zaposle-
ni za krajši delovni čas. Poleg tega znotraj opazovanih bolnišnic upošte-
va tudi nadurno delo oziroma dežurstva. To je hkrati v analizah učinko-
vitosti tudi najpogosteje uporabljena mera proizvodnega dejavnika delo
(Coelli idr. 2005). Obseg inputa delo v obliki povprečnega števila zapo-
slenih, ocenjenega na podlagi opravljenih ur, smo izračunali kot razmer-
je med številom delovnih ur v opazovanem letu in številom možnih ur v
opazovanem letu.
Za izračun tehnične učinkovitosti izvajalcev poleg podatkov o koli-
činskem obsegu inputa delo potrebujemo tudi podatke o količinskem ob-
segu inputa kapital. Obseg inputa kapital smo izrazili v obliki vrednosti
opredmetenih osnovnih sredstev, ki so izražene v evrih. V računovod-
skih izkazih so namreč opredeljene vrednosti vseh posameznih osnovnih
sredstev, ki jih uporabljajo bolnišnice, med katerimi smo uporabili podat-
ke o vrednosti nepremičnin in opreme ter drugih opredmetenih osnov-
nih sredstev. Z uporabo podatkov o vrednosti opredmetenih osnovnih