Page 78 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Mreža slovenskih splošnih bolnišnic

študije, ki preučujejo učinkovitost bolnišnic, običajno kot output bolni-

šnice definirajo število vseh obravnavanih bolnikov (Yang in Zeng 2014;

Kinyanjui, Gachanja in Muchai 2015; Samer 2016). Znotraj metode SFA

je torej output definiran v obliki števila obravnavanih bolnikov, ki pred-

stavlja seštevek bolnikov, ki so jih bolnišnice obravnavale znotraj special­

istične ambulantne dejavnosti in znotraj specialistične hospitalne dejav-

nosti. Agregiran output je torej vsota outputa ambulantne dejavnosti in

outputa hospitalne dejavnosti.

Poleg podatkov o obsegu outputov pa za analizo učinkovitosti potre-

bujemo tudi podatke o obsegu porabljenih inputov. Za analizo tehnične,

alokacijske in stroškovne učinkovitosti potrebujemo podatke tako o ko-

ličinskem obsegu inputov kot tudi podatke o cenah porabljenih inputov.

78 Podatke o posameznih vrstah inputov smo pridobili iz računovodskih iz-
kazov oziroma letnih poslovnih in strokovnih poročil opazovanih bolni-

šnic, ki jih zbira AJPES, in iz podatkov o poslovanju zdravstvenih zavo-

dov, ki jih zbira Združenje zdravstvenih zavodov.

Za analizo učinkovitosti smo oblikovali dve vrsti inputa, in sicer skla-

dno s klasično ekonomsko teorijo smo inpute opredelili v obliki inputa

delo in inputa kapital. Input delo smo izrazili s povprečnim številom za-

poslenih, ocenjenim na podlagi opravljenih ur. Ta mera je v primerjavi s

klasično mero proizvodnega dejavnika delo, ki opredeljuje število zapo-

slenih konec koledarskega leta, primernejša. Povprečno število zaposle-

nih, ocenjenih na podlagi opravljenih ur, namreč upošteva razlike med

tistimi, ki so zaposleni za poln delovni čas, in med tistimi, ki so zaposle-

ni za krajši delovni čas. Poleg tega znotraj opazovanih bolnišnic upošte-

va tudi nadurno delo oziroma dežurstva. To je hkrati v analizah učinko-

vitosti tudi najpogosteje uporabljena mera proizvodnega dejavnika delo

(Coelli idr. 2005). Obseg inputa delo v obliki povprečnega števila zapo-

slenih, ocenjenega na podlagi opravljenih ur, smo izračunali kot razmer-

je med številom delovnih ur v opazovanem letu in številom možnih ur v

opazovanem letu.

Za izračun tehnične učinkovitosti izvajalcev poleg podatkov o koli-

činskem obsegu inputa delo potrebujemo tudi podatke o količinskem ob-

segu inputa kapital. Obseg inputa kapital smo izrazili v obliki vrednosti

opredmetenih osnovnih sredstev, ki so izražene v evrih. V računovod-

skih izkazih so namreč opredeljene vrednosti vseh posameznih osnovnih

sredstev, ki jih uporabljajo bolnišnice, med katerimi smo uporabili podat-

ke o vrednosti nepremičnin in opreme ter drugih opredmetenih osnov-

nih sredstev. Z uporabo podatkov o vrednosti opredmetenih osnovnih