Page 75 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 75
Učinkovitost izvajalcev zdravstvene dejavnosti 75
nišnica Trbovlje, Univerzitetni klinični center Ljubljana in Univerzitetni
klinični center Maribor.
Znotraj analize učinkovitosti smo uporabili podatke dvanajstih ana-
liziranih splošnih bolnišnic v desetletnem obdobju, in sicer med letom
2005 in letom 2014. Pri preučevanju učinkovitosti slovenskih splošnih
bolnišnic tako uporabljamo panelne podatke, ki predstavljajo kombina-
cijo presečnih podatkov in časovnih vrst. Prednost panelnih podatkov
je, da upoštevajo spremembe spremenljivk skozi čas in po posameznih
izvajalcih. Na ta način razpolagamo s stodvajsetimi opazovanji, kar je
skladno z dejstvom, da smo opazovali dvanajst slovenskih splošnih bol-
nišnic skozi desetletno obdobje. Na ta način znotraj metode DEA in me-
tode SFA razpolagamo z zadostnim številom opazovanih enot. Podatke
o inputih, ki smo jih uporabili za ocenjevanje učinkovitosti posameznih
splošnih bolnišnic, smo pridobili iz računovodskih izkazov oziroma let-
nih poročil, ki jih zbirata Agencija Republike Slovenije za javnopravne
evidence in storitve – AJPES in Združenje zdravstvenih zavodov Slo-
venije. Eden izmed temeljih virov podatkov o obsegu outputov so nam
predstavljali podatki, ki jih zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Relevantnost podatkov, ki jih zbira Nacionalni inštitut za javno zdrav-
je smo preverili tudi s podatki, ki jih zbira Zavod za zdravstveno zavaro-
vanje Slovenije.
Podatki in opredelitev spremenljivk opazovanih bolnišnic
Metodo SFA in metodo DEA smo uporabili za izračun tehnične, aloka-
cijske in stroškovne učinkovitosti dvanajstih opazovanih splošnih bolni-
šnic. Pri izračunu tehnične učinkovitosti smo potrebovali podatke o koli-
činskem obsegu proizvedenih outputov in podatke o količinskem obsegu
porabljenih inputov. Pri alokacijski in stroškovni učinkovitosti pa smo
poleg podatkov o količinskem obsegu inputov potrebovali še podatke o
cenah inputov. Skladno s tem smo najprej opredelili vrste dejavnosti, ki
jih opravljajo slovenske splošne bolnišnice, nato pa še njihov količinski
obseg v posameznih letih znotraj opazovanega obdobja. Poleg podatkov
o obsegu porabljenih inputov pa smo definirali še cene izbranih inputov
v obdobju med letom 2005 in letom 2014.
Podatke o količinskem obsegu proizvedenih outputov smo prido-
bili od Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Zavoda za zdravstve-
no zavarovanje Slovenije, s katerim bolnišnice sklenejo pogodbe znot-
raj splošnega in področnega dogovora o obsegu programa posameznih
zdravstvenih storitev in hkrati tudi o njihovih cenah. Temeljne dejavno-
sti opazovanih slovenskih splošnih bolnišnic so v skladu z določili Splo-
nišnica Trbovlje, Univerzitetni klinični center Ljubljana in Univerzitetni
klinični center Maribor.
Znotraj analize učinkovitosti smo uporabili podatke dvanajstih ana-
liziranih splošnih bolnišnic v desetletnem obdobju, in sicer med letom
2005 in letom 2014. Pri preučevanju učinkovitosti slovenskih splošnih
bolnišnic tako uporabljamo panelne podatke, ki predstavljajo kombina-
cijo presečnih podatkov in časovnih vrst. Prednost panelnih podatkov
je, da upoštevajo spremembe spremenljivk skozi čas in po posameznih
izvajalcih. Na ta način razpolagamo s stodvajsetimi opazovanji, kar je
skladno z dejstvom, da smo opazovali dvanajst slovenskih splošnih bol-
nišnic skozi desetletno obdobje. Na ta način znotraj metode DEA in me-
tode SFA razpolagamo z zadostnim številom opazovanih enot. Podatke
o inputih, ki smo jih uporabili za ocenjevanje učinkovitosti posameznih
splošnih bolnišnic, smo pridobili iz računovodskih izkazov oziroma let-
nih poročil, ki jih zbirata Agencija Republike Slovenije za javnopravne
evidence in storitve – AJPES in Združenje zdravstvenih zavodov Slo-
venije. Eden izmed temeljih virov podatkov o obsegu outputov so nam
predstavljali podatki, ki jih zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Relevantnost podatkov, ki jih zbira Nacionalni inštitut za javno zdrav-
je smo preverili tudi s podatki, ki jih zbira Zavod za zdravstveno zavaro-
vanje Slovenije.
Podatki in opredelitev spremenljivk opazovanih bolnišnic
Metodo SFA in metodo DEA smo uporabili za izračun tehnične, aloka-
cijske in stroškovne učinkovitosti dvanajstih opazovanih splošnih bolni-
šnic. Pri izračunu tehnične učinkovitosti smo potrebovali podatke o koli-
činskem obsegu proizvedenih outputov in podatke o količinskem obsegu
porabljenih inputov. Pri alokacijski in stroškovni učinkovitosti pa smo
poleg podatkov o količinskem obsegu inputov potrebovali še podatke o
cenah inputov. Skladno s tem smo najprej opredelili vrste dejavnosti, ki
jih opravljajo slovenske splošne bolnišnice, nato pa še njihov količinski
obseg v posameznih letih znotraj opazovanega obdobja. Poleg podatkov
o obsegu porabljenih inputov pa smo definirali še cene izbranih inputov
v obdobju med letom 2005 in letom 2014.
Podatke o količinskem obsegu proizvedenih outputov smo prido-
bili od Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Zavoda za zdravstve-
no zavarovanje Slovenije, s katerim bolnišnice sklenejo pogodbe znot-
raj splošnega in področnega dogovora o obsegu programa posameznih
zdravstvenih storitev in hkrati tudi o njihovih cenah. Temeljne dejavno-
sti opazovanih slovenskih splošnih bolnišnic so v skladu z določili Splo-
