Page 132 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 132
Marijana Sikošek
ciji (Mair in Witford, 2013). Pomembnejši med njimi so poleg obliko-
vanja potovalnih motivov zagotovo tudi oblikovanje imidža destina-
cije, vpliv na konkurencˇnost destinacije in premagovanje sezonskih
vplivov (desezonalicija) (Getz, 2008; Lucia, 2013; Connell idr., 2015).
Lokalne oblasti in destinacijske organizacije vlagajo veliko naporov
v podporo in popularizacijo prireditev prav zato, ker v njih vidijo
pomembno strateško orodje za ekonomski razvoj, marketing desti-
nacije in oblikovanje nacionalne identitete (Allen idr., 2011). Vendar
pa se je kmalu po prelomu tisocˇletja prireditvam posvecˇalo vecˇ po-
zornosti tudi zaradi zavedanja, da predstavljajo pomemben cˇlen pri
oblikovanju kulture in umetnosti, urbanega razvoja, izobraževanja
in turisticˇnih potovanj (Bowdin idr., 2011). Vendar pa ob pozitivnih
ne gre prezreti negativnih vplivov, ki jih imajo lahko prireditve na de-
132 stinaciji (Sikošek, 2010), zato je naloga tako organizatorjev prireditev
kot nacˇrtovalcev razvojnih politik v segmentu prireditev, da jih znajo
identificirati in predvideti ustrezne rešitve.
Prireditve in pomen prireditvene dejavnosti
Prireditve kot nacˇrtovana in organizirana dejavnost predstavljanja
razlicˇnih tematik oz. vsebin se v cˇloveški zgodovini pojavljajo vse od
anticˇnih cˇasov dalje, ko so se prvicˇ zacˇele odvijati organizirane (špor-
tne) igre (Raj idr., 2013). Zagotovo pa prireditve cˇloveka spremljajo
od prazgodovine dalje, ko je s posebnimi obredi, rituali in prazno-
vanji želel obeležiti pomembnejše mejnike v svojem življenju (Siko-
šek, 2010), kar pocˇne še danes. Obisk prireditev že vse od njihovih
zacˇetkov v anticˇnih cˇasih predstavlja kljucˇno aktivnost v prostem cˇa-
su posameznikov. Kot poudarjajo Richards idr. (2013), pa je povecˇe-
vanje prostega cˇasa in prihodka privedlo do povecˇevanja obiska na
prireditvah, s tem pa do povecˇevanja pomena prireditev na sploh. V
moderni družbi sta se zato povecˇali ekonomska in družbena vloga
prireditev, ki postajajo vse kompleksnejše po svoji vsebini in organi-
zaciji, zato pomembno narašcˇa tudi število udeležencev (Ferdinand
in Shaw, 2012). Prireditve navsezadnje ne pomenijo le fizicˇnega po-
vezovanja ljudi, temvecˇ hkrati s tem tudi povezovanje njihovih idej,
cˇesar drugi komunikacijski mediji pogosto ne zmorejo (Allen idr.,
2011). Cˇ lovek z udeležbo na prireditvi torej zadovoljuje svoje fizicˇne
in socialne potrebe, vendar je težnja po zadovoljitvi slednjih mocˇ-
nejša (Getz, 2008). Udeležba na prireditvi predstavlja priložnost za
umik iz vsakodnevne rutine, hkrati pa v cˇasu hitrega razvoja moder-
ciji (Mair in Witford, 2013). Pomembnejši med njimi so poleg obliko-
vanja potovalnih motivov zagotovo tudi oblikovanje imidža destina-
cije, vpliv na konkurencˇnost destinacije in premagovanje sezonskih
vplivov (desezonalicija) (Getz, 2008; Lucia, 2013; Connell idr., 2015).
Lokalne oblasti in destinacijske organizacije vlagajo veliko naporov
v podporo in popularizacijo prireditev prav zato, ker v njih vidijo
pomembno strateško orodje za ekonomski razvoj, marketing desti-
nacije in oblikovanje nacionalne identitete (Allen idr., 2011). Vendar
pa se je kmalu po prelomu tisocˇletja prireditvam posvecˇalo vecˇ po-
zornosti tudi zaradi zavedanja, da predstavljajo pomemben cˇlen pri
oblikovanju kulture in umetnosti, urbanega razvoja, izobraževanja
in turisticˇnih potovanj (Bowdin idr., 2011). Vendar pa ob pozitivnih
ne gre prezreti negativnih vplivov, ki jih imajo lahko prireditve na de-
132 stinaciji (Sikošek, 2010), zato je naloga tako organizatorjev prireditev
kot nacˇrtovalcev razvojnih politik v segmentu prireditev, da jih znajo
identificirati in predvideti ustrezne rešitve.
Prireditve in pomen prireditvene dejavnosti
Prireditve kot nacˇrtovana in organizirana dejavnost predstavljanja
razlicˇnih tematik oz. vsebin se v cˇloveški zgodovini pojavljajo vse od
anticˇnih cˇasov dalje, ko so se prvicˇ zacˇele odvijati organizirane (špor-
tne) igre (Raj idr., 2013). Zagotovo pa prireditve cˇloveka spremljajo
od prazgodovine dalje, ko je s posebnimi obredi, rituali in prazno-
vanji želel obeležiti pomembnejše mejnike v svojem življenju (Siko-
šek, 2010), kar pocˇne še danes. Obisk prireditev že vse od njihovih
zacˇetkov v anticˇnih cˇasih predstavlja kljucˇno aktivnost v prostem cˇa-
su posameznikov. Kot poudarjajo Richards idr. (2013), pa je povecˇe-
vanje prostega cˇasa in prihodka privedlo do povecˇevanja obiska na
prireditvah, s tem pa do povecˇevanja pomena prireditev na sploh. V
moderni družbi sta se zato povecˇali ekonomska in družbena vloga
prireditev, ki postajajo vse kompleksnejše po svoji vsebini in organi-
zaciji, zato pomembno narašcˇa tudi število udeležencev (Ferdinand
in Shaw, 2012). Prireditve navsezadnje ne pomenijo le fizicˇnega po-
vezovanja ljudi, temvecˇ hkrati s tem tudi povezovanje njihovih idej,
cˇesar drugi komunikacijski mediji pogosto ne zmorejo (Allen idr.,
2011). Cˇ lovek z udeležbo na prireditvi torej zadovoljuje svoje fizicˇne
in socialne potrebe, vendar je težnja po zadovoljitvi slednjih mocˇ-
nejša (Getz, 2008). Udeležba na prireditvi predstavlja priložnost za
umik iz vsakodnevne rutine, hkrati pa v cˇasu hitrega razvoja moder-
