Page 133 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 133
Prireditveni turizem 133
nih tehnologij, ki nas siromaši socialnih interakcij, ljudje cˇutimo vse
vecˇjo potrebo po fizicˇnem povezovanju.
Prav družbena vloga razlicˇnih vrst prireditev je vzpodbudila razi-
skovanje na podrocˇju prireditev in njihove vloge v turizmu od poznih
70. let prejšnjega stoletja dalje; ta se je od 80. let dalje stopnjevala
(Getz in Page, 2016). Med prvimi je bila v 80. letih pripoznana vlo-
ga prireditev kot kreatorja ugleda destinacij in marketinškega orodja
destinacij, orodja konkurencˇnosti destinacij (Getz, 2008). Prav tako
je v literaturi zaslediti pomen prireditev pri desezonalizaciji ponud-
be in povpraševanja (Connell idr., 2015; Getz in Page, 2016) ter njiho-
vo vlogo pri ekonomskem razvoju, turisticˇnem marketingu in razvo-
ju, in sicer zaradi sposobnosti prireditev, da povecˇajo število turistov
na destinaciji, oblikujejo pozitiven imidž destinacije in prispevajo k
razvoju kraja, na drugi strani pa ustvarjajo nova delovna mesta in po-
slovne priložnosti (Ferdinand in Shaw, 2012). Cˇ eprav je v literaturi pri
zgodnjem raziskovanju mogocˇe opaziti predvsem izpostavljanje po-
zitivnih strani prireditev in s tem povezanih dejavnosti, je potrebno
poudariti, da Getz in Page (2016) opozarjata, da se je prvo razisko-
vanje pomena prireditev zacˇelo drugacˇe. Avtorja izpostavljata, da so
bile v 60. in 70. letih npr. prve objave usmerjene v razpravo o ne-
gativnih straneh ublagovljenja festivalov in umetniških prireditev za
turisticˇne potrebe; slednje je bilo namrecˇ razumljeno predvsem kot
negativen vpliv na njihovo avtenticˇnost.
Pri opredelitvi izraza prireditev ni enotne definicije. Med prvimi je
prireditev kot fenomen zbiranja ljudi zaradi dolocˇene tematike opre-
delil Getz (1997; 2007). Zaradi locˇevanja med izrazom »event« kot do-
godkom, ki se lahko zgodi sam po sebi, in vnaprej organiziranim
dogodkom, je uvedel izraz »special event«, kar lahko zato razume-
mo kot posebno prireditev, prirejeno za poseben namen in z vnaprej
znanim narocˇnikom. Definiral jo je z dveh zornih kotov: s stališcˇa
organizatorja je »posebna prireditev enkratna ali redka, izven obicˇaj-
nega programa ali aktivnosti narocˇnika oz. placˇnika«, s stališcˇa ude-
leženca prireditve pa pomeni »možnost za prostocˇasno, družabno
ali kulturno doživetje izven obicˇajnega izbora oz. izven vsakodnev-
nih doživetij« (Getz, 1997, str. 4 v Sikošek, 2010). Vendar pa je v sodob-
nejši literaturi uporaba izraza special event postala manj pogosta in
jo je nadomestil izraz event ali planned event, kot izraz, ki opredelju-
je vnaprej nacˇrtovano in organizirano prireditev (Getz, 2007; Mair in
Whitford, 2013; Getz in Page, 2016).
nih tehnologij, ki nas siromaši socialnih interakcij, ljudje cˇutimo vse
vecˇjo potrebo po fizicˇnem povezovanju.
Prav družbena vloga razlicˇnih vrst prireditev je vzpodbudila razi-
skovanje na podrocˇju prireditev in njihove vloge v turizmu od poznih
70. let prejšnjega stoletja dalje; ta se je od 80. let dalje stopnjevala
(Getz in Page, 2016). Med prvimi je bila v 80. letih pripoznana vlo-
ga prireditev kot kreatorja ugleda destinacij in marketinškega orodja
destinacij, orodja konkurencˇnosti destinacij (Getz, 2008). Prav tako
je v literaturi zaslediti pomen prireditev pri desezonalizaciji ponud-
be in povpraševanja (Connell idr., 2015; Getz in Page, 2016) ter njiho-
vo vlogo pri ekonomskem razvoju, turisticˇnem marketingu in razvo-
ju, in sicer zaradi sposobnosti prireditev, da povecˇajo število turistov
na destinaciji, oblikujejo pozitiven imidž destinacije in prispevajo k
razvoju kraja, na drugi strani pa ustvarjajo nova delovna mesta in po-
slovne priložnosti (Ferdinand in Shaw, 2012). Cˇ eprav je v literaturi pri
zgodnjem raziskovanju mogocˇe opaziti predvsem izpostavljanje po-
zitivnih strani prireditev in s tem povezanih dejavnosti, je potrebno
poudariti, da Getz in Page (2016) opozarjata, da se je prvo razisko-
vanje pomena prireditev zacˇelo drugacˇe. Avtorja izpostavljata, da so
bile v 60. in 70. letih npr. prve objave usmerjene v razpravo o ne-
gativnih straneh ublagovljenja festivalov in umetniških prireditev za
turisticˇne potrebe; slednje je bilo namrecˇ razumljeno predvsem kot
negativen vpliv na njihovo avtenticˇnost.
Pri opredelitvi izraza prireditev ni enotne definicije. Med prvimi je
prireditev kot fenomen zbiranja ljudi zaradi dolocˇene tematike opre-
delil Getz (1997; 2007). Zaradi locˇevanja med izrazom »event« kot do-
godkom, ki se lahko zgodi sam po sebi, in vnaprej organiziranim
dogodkom, je uvedel izraz »special event«, kar lahko zato razume-
mo kot posebno prireditev, prirejeno za poseben namen in z vnaprej
znanim narocˇnikom. Definiral jo je z dveh zornih kotov: s stališcˇa
organizatorja je »posebna prireditev enkratna ali redka, izven obicˇaj-
nega programa ali aktivnosti narocˇnika oz. placˇnika«, s stališcˇa ude-
leženca prireditve pa pomeni »možnost za prostocˇasno, družabno
ali kulturno doživetje izven obicˇajnega izbora oz. izven vsakodnev-
nih doživetij« (Getz, 1997, str. 4 v Sikošek, 2010). Vendar pa je v sodob-
nejši literaturi uporaba izraza special event postala manj pogosta in
jo je nadomestil izraz event ali planned event, kot izraz, ki opredelju-
je vnaprej nacˇrtovano in organizirano prireditev (Getz, 2007; Mair in
Whitford, 2013; Getz in Page, 2016).
