Page 134 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 134
Marijana Sikošek
Tudi v slovenskem jeziku vlada na podrocˇju opredeljevanja izraza
prireditev dolocˇena dvojnost oz. nedorecˇenost, na kar smo opozorili
med prvimi (Sikošek, 2010). V slovenski terminologiji je v splošni rabi
tako v praksi kot literaturi mocˇ zaslediti dva izraza: prireditev in do-
godek. Menimo, da je ustreznejša raba termina prireditev, kar nam
dokazujejo tudi zapisi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2014).
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2014) je prireditev oprede-
ljena kot »javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni« in opisa-
na s primeri: »udeležiti se prireditve; odpovedati prireditev; nastopi-
ti na prireditvi; dobrodelna prireditev; družabna prireditev; kultur-
na, pevska, športna prireditev; obisk prireditve; program prireditve;
vstopnice za prireditev; knjižni sejem in druge prireditve«. Z njim se
povezuje glagol prirediti, ki pomeni med drugim (glagol ima vecˇ po-
134 menov) »narediti, kar je potrebno, da se kak javni dogodek zacˇne,
uresnicˇi«, ko npr. »prirediti dirke, izlet, koncert, proslavo, zborova-
nje«.
Prav nasprotno pa izraz »dogodek« po slovarju (Slovar slovenskega
knjižnega jezika, 2019) pomeni nekaj, »kar se zgodi«, npr. »dogodki
so se vrstili z veliko naglico; težko je slediti vsem dogodkom; nepri-
meren, zanimiv dogodek«, v ekspresivni rabi pa tudi »posebno, ne-
navadno doživetje«, kot npr. »njegov nastop je bil vselej dogodek«.
Sklepamo lahko, da je zato primernejša raba izraza »prireditev«,
kar dokazuje tudi pomen in raba pridevnika »prireditven«, ki po slo-
varju (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2019) oznacˇuje pojme, ki
se nanašajo na prireditev: »nanašajocˇ se na prireditev: prireditve-
ni program/prireditveni odbor; urediti prireditveni prostor; prire-
ditvena poslovalnica, prireditveni prostor«. Obenem velja poudari-
ti, da je uporaba izraza omenjena v Zakonu o javnih zbiranjih (zjz-
upb5) (2011), kjer za javno prireditev velja vsako »organizirano zbira-
nje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne,
verske ali druge aktivnosti«.
Rabo izraza »prireditev« nakazujeta tudi literatura in razumevanje
prireditvene dejavnosti kot organizirane dejavnosti, ki je splet raz-
licˇnih aktivnosti za dosego cilja – to je izvedbe prireditve. Vendar pa
sta izraza medsebojno povezana. Dogodek lahko razumemo kot sta-
ticˇno, prireditev pa kot dinamicˇno kategorijo. Staticˇnost dogodka iz-
haja iz narave dogodka, ki se kaže v tem, da je dogodek povod za
organizacijo prireditve in zato njen sestavni del. Prireditev pa je di-
namicˇna kategorija zato, ker zahteva vrsto organizacijskih aktivnos-
Tudi v slovenskem jeziku vlada na podrocˇju opredeljevanja izraza
prireditev dolocˇena dvojnost oz. nedorecˇenost, na kar smo opozorili
med prvimi (Sikošek, 2010). V slovenski terminologiji je v splošni rabi
tako v praksi kot literaturi mocˇ zaslediti dva izraza: prireditev in do-
godek. Menimo, da je ustreznejša raba termina prireditev, kar nam
dokazujejo tudi zapisi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2014).
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2014) je prireditev oprede-
ljena kot »javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni« in opisa-
na s primeri: »udeležiti se prireditve; odpovedati prireditev; nastopi-
ti na prireditvi; dobrodelna prireditev; družabna prireditev; kultur-
na, pevska, športna prireditev; obisk prireditve; program prireditve;
vstopnice za prireditev; knjižni sejem in druge prireditve«. Z njim se
povezuje glagol prirediti, ki pomeni med drugim (glagol ima vecˇ po-
134 menov) »narediti, kar je potrebno, da se kak javni dogodek zacˇne,
uresnicˇi«, ko npr. »prirediti dirke, izlet, koncert, proslavo, zborova-
nje«.
Prav nasprotno pa izraz »dogodek« po slovarju (Slovar slovenskega
knjižnega jezika, 2019) pomeni nekaj, »kar se zgodi«, npr. »dogodki
so se vrstili z veliko naglico; težko je slediti vsem dogodkom; nepri-
meren, zanimiv dogodek«, v ekspresivni rabi pa tudi »posebno, ne-
navadno doživetje«, kot npr. »njegov nastop je bil vselej dogodek«.
Sklepamo lahko, da je zato primernejša raba izraza »prireditev«,
kar dokazuje tudi pomen in raba pridevnika »prireditven«, ki po slo-
varju (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2019) oznacˇuje pojme, ki
se nanašajo na prireditev: »nanašajocˇ se na prireditev: prireditve-
ni program/prireditveni odbor; urediti prireditveni prostor; prire-
ditvena poslovalnica, prireditveni prostor«. Obenem velja poudari-
ti, da je uporaba izraza omenjena v Zakonu o javnih zbiranjih (zjz-
upb5) (2011), kjer za javno prireditev velja vsako »organizirano zbira-
nje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne,
verske ali druge aktivnosti«.
Rabo izraza »prireditev« nakazujeta tudi literatura in razumevanje
prireditvene dejavnosti kot organizirane dejavnosti, ki je splet raz-
licˇnih aktivnosti za dosego cilja – to je izvedbe prireditve. Vendar pa
sta izraza medsebojno povezana. Dogodek lahko razumemo kot sta-
ticˇno, prireditev pa kot dinamicˇno kategorijo. Staticˇnost dogodka iz-
haja iz narave dogodka, ki se kaže v tem, da je dogodek povod za
organizacijo prireditve in zato njen sestavni del. Prireditev pa je di-
namicˇna kategorija zato, ker zahteva vrsto organizacijskih aktivnos-
