Page 136 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 136
ijana Sikošek
Preglednica 6.1 Tipologija nacˇrtovanih prireditev
Vrsta prireditev Primeri
Kulturne prireditve, proslave Festivali, karnevali, komemoracije,
religiozne prireditve.
Poslovne in prodajne prireditve Poslovna srecˇanja in kongresi, prodajna
srecˇanja, sejmi in razstave.
Športno-tekmovalne prireditve Za amaterske/profesionalne športnike,
za gledalce.
Umetniške in zabavne prireditve Koncerti, podelitve nagrad.
Politicˇne in državne prireditve Konference/kongresi, politicˇna srecˇanja,
kraljevski dogodki, obiski državnikov.
Izobraževalne in znanstvene prireditve Konference, simpoziji, seminarji.
Športno rekreativne prireditve Športne prireditve, igre za zabavo.
136 Zasebne prireditve Poroke, zabave, družabna srecˇanja.
Opombe Prirejeno po Getz (2005).
ne, kasneje (2005) pa je to klasifikacijo dopolnil in jo sedaj poznamo
kot tipologijo planiranih prireditev.
Razumevanje tipologije planiranih prireditev (preglednica 6.1) te-
melji na dejstvu, da gre za prireditve, ki so vnaprej nacˇrtovane, torej
ne nastanejo spontano. Med seboj se razlikujejo po vsebini, cˇeprav
je možno prekrivanje posameznih vrst (Getz, 2005).
Getz in Page (2016) sta ponudila še drugacˇno tipologijo nacˇrtova-
nih prireditev, razdeljenih na štiri glavne skupine (slika 6.1). Pri tej
razvrstitvi gre za nekoliko kompleksnejše razumevanje prireditev ne
zgolj z vsebinskega, ampak tudi s prostorskega stališcˇa, predvsem v
lucˇi razvoja destinacijskega managementa in prireditvenega turiz-
ma. Prireditve v novejšem cˇasu tako niso vecˇ prepušcˇene posame-
znim ljubiteljem in skupnostim, ampak so postale predmet profesio-
nalnega pristopa, ta pa zahteva kompleksno nacˇrtovanje in povezo-
vanje z gostiteljskim prostorom oz. destinacijo, kar vodi v razvoj pri-
reditvenega turizma. Ob razvršcˇanju prireditev v te štiri skupine velja
opozoriti, da bi jih lahko glede na vsebino, predvsem pa motiv obi-
ska locˇili na tiste, ki za obisk zahtevajo korišcˇenje posameznikovega
prostega cˇasa, in na tiste, kjer se udeležba pricˇakuje v cˇasu opravlja-
nja službenih ali izobraževalnih obveznosti. Razdelili bi jih lahko to-
rej na prostocˇasne in poslovne, pri cˇemer bi med prostocˇasne šteli
zabavne in športne prireditve ter festivale in kulturne prireditve, po-
slovne prireditve pa so samostojna kategorija (Sikošek, 2017).
Preglednica 6.1 Tipologija nacˇrtovanih prireditev
Vrsta prireditev Primeri
Kulturne prireditve, proslave Festivali, karnevali, komemoracije,
religiozne prireditve.
Poslovne in prodajne prireditve Poslovna srecˇanja in kongresi, prodajna
srecˇanja, sejmi in razstave.
Športno-tekmovalne prireditve Za amaterske/profesionalne športnike,
za gledalce.
Umetniške in zabavne prireditve Koncerti, podelitve nagrad.
Politicˇne in državne prireditve Konference/kongresi, politicˇna srecˇanja,
kraljevski dogodki, obiski državnikov.
Izobraževalne in znanstvene prireditve Konference, simpoziji, seminarji.
Športno rekreativne prireditve Športne prireditve, igre za zabavo.
136 Zasebne prireditve Poroke, zabave, družabna srecˇanja.
Opombe Prirejeno po Getz (2005).
ne, kasneje (2005) pa je to klasifikacijo dopolnil in jo sedaj poznamo
kot tipologijo planiranih prireditev.
Razumevanje tipologije planiranih prireditev (preglednica 6.1) te-
melji na dejstvu, da gre za prireditve, ki so vnaprej nacˇrtovane, torej
ne nastanejo spontano. Med seboj se razlikujejo po vsebini, cˇeprav
je možno prekrivanje posameznih vrst (Getz, 2005).
Getz in Page (2016) sta ponudila še drugacˇno tipologijo nacˇrtova-
nih prireditev, razdeljenih na štiri glavne skupine (slika 6.1). Pri tej
razvrstitvi gre za nekoliko kompleksnejše razumevanje prireditev ne
zgolj z vsebinskega, ampak tudi s prostorskega stališcˇa, predvsem v
lucˇi razvoja destinacijskega managementa in prireditvenega turiz-
ma. Prireditve v novejšem cˇasu tako niso vecˇ prepušcˇene posame-
znim ljubiteljem in skupnostim, ampak so postale predmet profesio-
nalnega pristopa, ta pa zahteva kompleksno nacˇrtovanje in povezo-
vanje z gostiteljskim prostorom oz. destinacijo, kar vodi v razvoj pri-
reditvenega turizma. Ob razvršcˇanju prireditev v te štiri skupine velja
opozoriti, da bi jih lahko glede na vsebino, predvsem pa motiv obi-
ska locˇili na tiste, ki za obisk zahtevajo korišcˇenje posameznikovega
prostega cˇasa, in na tiste, kjer se udeležba pricˇakuje v cˇasu opravlja-
nja službenih ali izobraževalnih obveznosti. Razdelili bi jih lahko to-
rej na prostocˇasne in poslovne, pri cˇemer bi med prostocˇasne šteli
zabavne in športne prireditve ter festivale in kulturne prireditve, po-
slovne prireditve pa so samostojna kategorija (Sikošek, 2017).
