Page 135 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 135
Prireditveni turizem 135
ti, ki staticˇni dogodek spremenijo v aktivno kategorijo – prireditev.
Ta je zato obicˇajno seštevek vecˇ dogodkov oz. vsebin v prireditvi, ki
si v cˇasu trajanja prireditve sledijo druga za drugo ali potekajo vzpo-
redno. Prireditev je zato edinstvena, vnaprej zamišljena, nacˇrtovana,
organizirana in skrbno izpeljana aktivnost, sestavljena iz niza posa-
meznih dogodkov (Sikošek, 2010).
Podobne opredelitve je opaziti tudi pri drugih avtorjih. Shone in
Parry (2004) trdita, da je prireditev nerutinska priložnost, ki ima
prostocˇasne, kulturne, osebne ali organizacijske cilje, ki so locˇeni
od vsakdanjih aktivnosti, katerih namen je poudariti doživetje. Tudi
Bladen idr. (2012) jo definirajo kot zacˇasno zbiranje ljudi z dolocˇenim
namenom, ki ima naslednje znacˇilnosti: je zacˇasna, pomeni zbiranje
ljudi, pomeni dolocˇen obred in je v nekem pomenu poseben dogo-
dek.
Vrste prireditev
Ko govorimo o motivih za udeležbo na prireditvah in s tem obisk
destinacije, ne moremo mimo razlicˇnih vrst prireditev. V literaturi
so jih avtorji opredeljevali in razlikovali po razlicˇnih kriterijih (Getz,
1997; Jago in Shaw, 1998; Shone in Parry, 2004; Getz, 2008; Raj idr.,
2013), pri cˇemer je opaziti tudi razlicˇnost opredeljevanja skozi cˇas. V
zgodnejših delih v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja (Getz, 1997) se
je prireditve razvršcˇalo glede na kriterij trajanja, in sicer na dlje in
manj cˇasa trajajocˇe prireditve (angl. short-term, long-term events),
oz. glede na kriterij velikosti na manjše, vecˇje in velike prireditve (an-
gl. small, mega, hallmark). Prav kriterij velikosti so avtorji v 90. le-
tih dopolnili tako, da so prireditve opredeljevali glede na velikost in
njihov obseg kot manjše, vecˇje, zelo velike (angl. major, mega, hall-
mark events) (Getz, 1997; 2007) oz. kot lokalne, regionalne, nacional-
ne, mednarodne in globalne (Bladen idr., 2012).
Prireditve lahko torej razvrstimo po razlicˇnih kriterijih, saj je, kot
pravi Getz (2007), svet prireditev tako zelo širok, da je vsakršna raz-
vrstitev že v zacˇetku obsojena na nepopolnost. V literaturi sta naj-
pogosteje omenjeni dve klasifikaciji Donalda Getza. Prva je delitev
prireditev glede na obseg (velikost) in frekvenco ponavljanja, in si-
cer na lokalne, regionalne, periodicˇne velike in obcˇasne zelo velike
prireditve, kar je avtor (2005) poimenoval kot »portfolio pristop« k
vrednotenju prireditev. Druga klasifikacija je delitev glede na njihovo
vsebino, pri cˇemer jih je avtor (1997) prvicˇ razvrstil na javne in zaseb-
ti, ki staticˇni dogodek spremenijo v aktivno kategorijo – prireditev.
Ta je zato obicˇajno seštevek vecˇ dogodkov oz. vsebin v prireditvi, ki
si v cˇasu trajanja prireditve sledijo druga za drugo ali potekajo vzpo-
redno. Prireditev je zato edinstvena, vnaprej zamišljena, nacˇrtovana,
organizirana in skrbno izpeljana aktivnost, sestavljena iz niza posa-
meznih dogodkov (Sikošek, 2010).
Podobne opredelitve je opaziti tudi pri drugih avtorjih. Shone in
Parry (2004) trdita, da je prireditev nerutinska priložnost, ki ima
prostocˇasne, kulturne, osebne ali organizacijske cilje, ki so locˇeni
od vsakdanjih aktivnosti, katerih namen je poudariti doživetje. Tudi
Bladen idr. (2012) jo definirajo kot zacˇasno zbiranje ljudi z dolocˇenim
namenom, ki ima naslednje znacˇilnosti: je zacˇasna, pomeni zbiranje
ljudi, pomeni dolocˇen obred in je v nekem pomenu poseben dogo-
dek.
Vrste prireditev
Ko govorimo o motivih za udeležbo na prireditvah in s tem obisk
destinacije, ne moremo mimo razlicˇnih vrst prireditev. V literaturi
so jih avtorji opredeljevali in razlikovali po razlicˇnih kriterijih (Getz,
1997; Jago in Shaw, 1998; Shone in Parry, 2004; Getz, 2008; Raj idr.,
2013), pri cˇemer je opaziti tudi razlicˇnost opredeljevanja skozi cˇas. V
zgodnejših delih v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja (Getz, 1997) se
je prireditve razvršcˇalo glede na kriterij trajanja, in sicer na dlje in
manj cˇasa trajajocˇe prireditve (angl. short-term, long-term events),
oz. glede na kriterij velikosti na manjše, vecˇje in velike prireditve (an-
gl. small, mega, hallmark). Prav kriterij velikosti so avtorji v 90. le-
tih dopolnili tako, da so prireditve opredeljevali glede na velikost in
njihov obseg kot manjše, vecˇje, zelo velike (angl. major, mega, hall-
mark events) (Getz, 1997; 2007) oz. kot lokalne, regionalne, nacional-
ne, mednarodne in globalne (Bladen idr., 2012).
Prireditve lahko torej razvrstimo po razlicˇnih kriterijih, saj je, kot
pravi Getz (2007), svet prireditev tako zelo širok, da je vsakršna raz-
vrstitev že v zacˇetku obsojena na nepopolnost. V literaturi sta naj-
pogosteje omenjeni dve klasifikaciji Donalda Getza. Prva je delitev
prireditev glede na obseg (velikost) in frekvenco ponavljanja, in si-
cer na lokalne, regionalne, periodicˇne velike in obcˇasne zelo velike
prireditve, kar je avtor (2005) poimenoval kot »portfolio pristop« k
vrednotenju prireditev. Druga klasifikacija je delitev glede na njihovo
vsebino, pri cˇemer jih je avtor (1997) prvicˇ razvrstil na javne in zaseb-
